Izračun moči

[Pelton]

Lep pozdrav!
Naletel sem na par težav pri izračunih potrebne moči, da bi valj z maso m=120kg zavrtel iz 5/10 obrat./min do 600 obrat./min v času 3s.



valj m imam maso 120kg; premer=0,5m ; uležajen
p= potrebna moč ki bi se prenašala samo s trenjem med(guma/guma).


Izračunal sem vztrajnostni moment za valj..J=(m*r*r)/2. Kar prinese 3,75 kgm2. Sedaj pa ne vem kako naprej. Prosim za pomoč s kakšnimi formulami, nasveti...


Lep dan še naprej, hvala!

[Nicomajstr***???***]

Pomojem bi se dalo na takle način:

-izračunamo vztrajnostni moment: J=m×r[nad]2[/nad]/2
-izračunamo moment tega valja: M=J×Δω/Δt
-izračunamo potrebno moč: P=M×ω (tukajle nisem prepričan katero ω bi moral vzeti, pomojem ω[pod]2[/pod])
*ω-kotna hitrost ω=π×n/30 (n-obrati/min)

Zdajle nimam časa tako, da sem forumle pisal na pamet, Bom tole preveril zvečer, če še kdo ne bo odgovoril.

[Pelton]

Pomojem bi se dalo na takle način:

-izračunamo vztrajnostni moment: J=m×r[nad]2[/nad]/2
-izračunamo moment tega valja: M=J×Δω/Δt
-izračunamo potrebno moč: P=M×ω (tukajle nisem prepričan katero ω bi moral vzeti, pomojem ω[pod]2[/pod])
*ω-kotna hitrost ω=π×n/30 (n-obrati/min)

Zdajle nimam časa tako, da sem forumle pisal na pamet, Bom tole preveril zvečer, če še kdo ne bo odgovoril.

...hvala ti!! 3. formula mi je manjkala... bom zračunal

[Pelton]

s podatki: valj od 0-600 obr./min v 3 s; r=0,25m in 120 kg :


J= 3,75kgm[nad]2[/nad]

M= 78,53 kgm[nad]2[/nad]s[nad]-2[/nad]

P= 4,93kW

Bo držalo ??

lp,Metod

[Pelton]

po tem takem je vseeno kje deluje pogon (p) / kakšno ima ročico ??


za boljšo predstavo ... so to računi za projekt: merjenje moči na kolesu (mopeda/motorja)!!

[Žerjavar]

Ali je tvoje vprašanje čisto teoretično (pospeševanje rotacijske mase)?

Morda želiš, da moped skupaj 120 kg s kolesi premera 500 mm pospeši v 3 sek na 56 km/h?

[Pelton]

Ali je tvoje vprašanje čisto teoretično (pospeševanje rotacijske mase)?

Morda želiš, da moped skupaj 120 kg s kolesi premera 500 mm pospeši v 3 sek na 56 km/h?

Bolj želim drugo.... ampak... da moped/motorno kolo s kolesi(nekega premera) požene valj 120kg težak s premerom 500mm, na obodno hitrost 10s[nad]-1[/nad](ali več) v 3s. Valj bi bil uležajen.

Podatke bi meril natančni merilnik(spremembo kotne hitrosti v času t) in jih zbiral za ... obdelavo, ali pa sproti risal graf

Bi lahko računal po zgornjih formulah ?

[Žerjavar]

Formula P = M * ω je pravilna, vendar se ω neprestano spreminja in pri konstantnem M (?) se moč med pospeševanjem spreminja. Kar si izračunal, je potrebna moč v zaključni fazi pospeševanja. Lahko pa določiš potrebno energijo za pospeševanje W = I * ω[nad]2[/nad] / 2 in določiš potrebno konstantno moč, da dobiš to energijo v 3 sek P = W / t (pol manj kot si izračunal).

Realnost pa je nekoliko drugačna. Pri pogonu z mopedom in trenjem na površino valja je treba upoštevati cel kup faktorjev, ki to teoretično moč povečujejo. Trenje med gumama ? Izgube moči od motorja do kolesa mopeda, kot pogonskega stroja. Neenakomernost moči motorja glede na vrtljaje motorja. Prekinitev moči v času menjave brzine (prestave).

Takšna simulacija ne more biti primerjava za realno stanje vožnje z mopedom po cesti. Ne vsebuje zračnega upora (sprememba s kvadratom hitrosti) in ne upošteva spremenljivega trenja na cesti ( tudi trenja prednjega kolesa).

[Pelton]

Formula P = M * ω je pravilna, vendar se ω neprestano spreminja in pri konstantnem M (?) se moč med pospeševanjem spreminja. Kar si izračunal, je potrebna moč v zaključni fazi pospeševanja. Lahko pa določiš potrebno energijo za pospeševanje W = I * ω[nad]2[/nad] / 2 in določiš potrebno konstantno moč, da dobiš to energijo v 3 sek P = W / t (pol manj kot si izračunal).

Realnost pa je nekoliko drugačna. Pri pogonu z mopedom in trenjem na površino valja je treba upoštevati cel kup faktorjev, ki to teoretično moč povečujejo. Trenje med gumama ? Izgube moči od motorja do kolesa mopeda, kot pogonskega stroja. Neenakomernost moči motorja glede na vrtljaje motorja. Prekinitev moči v času menjave brzine (prestave).

Takšna simulacija ne more biti primerjava za realno stanje vožnje z mopedom po cesti. Ne vsebuje zračnega upora (sprememba s kvadratom hitrosti) in ne upošteva spremenljivega trenja na cesti ( tudi trenja prednjega kolesa).

Hvala za določene razlage
Joj, saj res... za izračun moči bom uporabil kotni pospešek...

Ampak vseeno, jaz bi meril moč motorja(mopeda) ki jo je sposoben razvit čez neko območje vrtljajev!! Torej kako hitro je sposoben zavrteti težek valj s nekem času. Primer: imel bi v drugi prestavi....valj bi se vrtel z neko malo hitrostjo...nato pa dodal plin do max. Valj bi se zavrtel do neke končne hitrosti in meritev bi bila opravljena (brez prestavljanja).

Bi pa zgolj imel za približek moči, ne neke natančnosti in bi vse te faktorje(trenje verige, gume,....) zanemaril. Oziroma, lahko bi primerjal dva motorja in primerjal krivulji.

[Pelton]

Ali pa po formuli:
P=½*J*α[nad]2[/nad]*t

α=kotni pospešek
J=vztrajnostni moment

in dobil sem (pol manj kot prej) : 2,46kW


Lp,Metod

[Žerjavar]

Vse te formule so določene za enakomerno pospešeno gibanje (pospešek je konstanten). V tem primeru bo motor z notranjim izgorevanjem s svojo močjo (ali vrtilnim momentom) pospeševal maso. Moč motorja (tudi moment) se ves čas pospeševanja spreminja (ni konstanta). Pospeševana masa je konstantna toraj se bo ves čas spreminjal pospešek. Ne moremo govoriti o enakomerno pospešenem gibanju. Lahko pa formule uporabljamo za trenutno (časovno zelo kratko) situacijo, ko lahko rečemo, da je moment konstanten in s tem pospešek.

Ta tvoja naprava pa je sigurno zelo dobra za primerjavo dveh mopedov, ker zajema karakteristike motorja in izgube do kolesa. Nek moped ima lahko močnejši motor in slabši izkoristek (pa tudi večjo maso) in je s tem končni efekt pospeševanja lahko slabši. Da bi primerjal dva mopeda z različno lastno težo, pa moraš imeti možnost spreminjanja mase valja. Če pa želiš simulator vožnje moraš zajeti še zračni upor. To storiš z prigrajenim ventilatorjem, ki ti požre toliko moči, kot zračni upor. Za realni prikaz mase mopeda (z voznikom) pri vožnji, mora biti masa polnega valja dvakrat večja od mase mopeda (z voznikom).

[Pelton]

Vse te formule so določene za enakomerno pospešeno gibanje (pospešek je konstanten). V tem primeru bo motor z notranjim izgorevanjem s svojo močjo (ali vrtilnim momentom) pospeševal maso. Moč motorja (tudi moment) se ves čas pospeševanja spreminja (ni konstanta). Pospeševana masa je konstantna toraj se bo ves čas spreminjal pospešek. Ne moremo govoriti o enakomerno pospešenem gibanju. Lahko pa formule uporabljamo za trenutno (časovno zelo kratko) situacijo, ko lahko rečemo, da je moment konstanten in s tem pospešek.

Ta tvoja naprava pa je sigurno zelo dobra za primerjavo dveh mopedov, ker zajema karakteristike motorja in izgube do kolesa. Nek moped ima lahko močnejši motor in slabši izkoristek (pa tudi večjo maso) in je s tem končni efekt pospeševanja lahko slabši. Da bi primerjal dva mopeda z različno lastno težo, pa moraš imeti možnost spreminjanja mase valja. Če pa želiš simulator vožnje moraš zajeti še zračni upor. To storiš z prigrajenim ventilatorjem, ki ti požre toliko moči, kot zračni upor. Za realni prikaz mase mopeda (z voznikom) pri vožnji, mora biti masa polnega valja dvakrat večja od mase mopeda (z voznikom).

ja, izračuni so za konstantno moč... ampak kot sem rekel... okvirno(če bi imel motor konstantno moč, kar pa je nima)

za primerjavo : http://www.youtube.com/watch?v=xEZO7e7YTSQ nekaj takega, ampak da ne bo na valju takšna zverina! Nikamor se nebo kaj premikalo(zračni upor)

Naprava bi pa tako ali tako merila čas 1ga obrata(ali še bolj deljeno) potem bi procesor sproti računal spreminjanje pospeška, jih beležil, in tako bi lahko dobil krvivulju moči, če bi vse te točke povezal:)


lp,Metod