Dimenzioniranje nadstreška

[Brezdomec]

Želel bi izdelati nadstrešek za avtomobila, ogrodje bi bilo iz železnih cevi, lokacija je Ljubljana.




Za stebre bi uporabil kvadratno cev 100x100x? , okvir pa mi dela probleme. Najraje bi uporabil kvadratno cev 100, vendar domnevam, da bo ne glede na debelino prešibka. Kakšne cevi naj uporabim za okvir, da bo višina čim manjša? Profilov ne želim uporabiti. Na (grdi) skici sem označil možne ojačitve iz cevi 100x100, vendar bi raje dal krajše kotne ojačitve. na okvir pridejo po dolžini na cca 50cm še pravokotne cevi(verjetno privijačene) in polikarbonatne plošče.

Vnaprej hvala za pomoč.

[kekoT]

Želel bi izdelati nadstrešek za avtomobila, ogrodje bi bilo iz železnih cevi, lokacija je Ljubljana.




Za stebre bi uporabil kvadratno cev 100x100x? , okvir pa mi dela probleme. Najraje bi uporabil kvadratno cev 100, vendar domnevam, da bo ne glede na debelino prešibka. Kakšne cevi naj uporabim za okvir, da bo višina čim manjša? Profilov ne želim uporabiti. Na (grdi) skici sem označil možne ojačitve iz cevi 100x100, vendar bi raje dal krajše kotne ojačitve. na okvir pridejo po dolžini na cca 50cm še pravokotne cevi(verjetno privijačene) in polikarbonatne plošče.

Vnaprej hvala za pomoč.

tako od oka, da me lahko še kdo popravi, oz. se popravim.
konkretno in močno sidrišče 250x250x15 s 4 fi 16
v vzdolžnem prerezu (risano), prečka in stebri 100 x 100 x 4. tlačne podpore 60 x 40 x 3, v pogledu postavljene tako, da je h=40 in b=60 (boljši raznos sile na širino stebra)
prečni nosilc (i) "oni" označen s puščico 150 x 100 x 5,
ostali so manj obremenjeni.....

[Žerjavar]

odstranim parket v stanovanju, potem pa pritrdim stirodur neposredno na betonska tla

Se opravičujem, nisem niti pogledal, da sem prilepil napačen citat. Pravilen je: "sidrišče 250x250x15 s 4 fi 16"
Se strinjam, vendar mora biti tudi temelj spodaj ustrezno velik, da bo prenesel enak moment, kot vijaki. Na globini 50 cm velikost 50 x 50 cm.
Je pa možnost, da se predvidi na temelj le vertikalna in horizontalna sila in s tem so siderni vijaki ter sam temelj manjši (globina 50 cm velikost 30 x 30 cm), morajo pa momente (od horizontalnih sil)prenesti stebri lege in prečke. Bi predlagal po tem konceptu stebre KC 120 x 4, lege KC 120 x 4, prečke 120 x 4 (s puščico označen je kritičen, vzameš v zakup, če bo predvideni 50 letni sneg, bo morda dobil neko trajno deformacijo), in letve na razmaku 50 cm KC 40 x 3[/quote]

[kekoT]

jaz bi brezdomca opozoril, da v "mojem primeru" mora imeti vse prečnike tako močne, da prenesejo obtežbo na podprti vzdolžnik nad stebri. (enoosni upogib)
v prečni smeri ni rok.
sneg je za vsako mesto v SLO določen.
LJ. sneg na tleh 1.51 kN/m2....na ravni strehi x80% = 1.21 kN/m2.
.
polikarbonatno kritino lahko v prečni smeri "štosamo" na
pravokotnih, oz kvadratnih ceveh, ki imajo vsaj 60 mm ravnega dela brez okroglin.
.
v SLO se načelno temelji 80 cm pod tlemi, to je pod cono zmrzovanja.

[Brezdomec]

Torej bi bilo smiselno, da dodam še eno prečko (s tem deloma razbremenim tudi lego) in ves okvir naredim iz kvadratnih cevi 120x4. Če sem prav razumel, potem ne potrebujem nobenih poševnih ojačitev Vzdolž okvirja pa dam zaradi spojev polikarbonatnih plošč pravokotne cevi 60x20x3.

S temeljem pa ne nameravam delati vijačnega spoja, temveč bi na sredino in vogale ploščice (recimo 150x150x5) navaril nekaj železa, jo zabetoniral, nato pa privaril stebre. Upam, da ni s tem nič narobe.

[Žerjavar]

potem ne potrebujem nobenih poševnih ojačitev

Steber mora biti na okvir polno privarjen. Toplo priporočam za vsak steber po dve trikotni pločevini 5 x 120 x 120 kot ojačitev spoja.

dodam še eno prečko

Da.

[Brezdomec]

Najlepša hvala za odgovore. Z očetom se morava dogovoriti o detajlih, prespati vse skupaj, nato pa v nabavo materiala.

[Brezdomec]

Še vedno se nismo odločili glede nadstreška. Bilo bi neodgovorno, da bi predstavljal vse variante in zahteval preračune. Torej, rad bi se naučil (poenostavljenega) dimenzioniranja. Zaenkrat si pomagam s Strojniškim priročnikom in katalogom cevi, kjer so podani odpornostni momenti.

Naredil sem preračun glede na vertikalne sile. Ker so prečke na 0,5m, sem vzel, da je lega zvezno obremenjena. Prosim za kontrolo preračuna, da vem, če sem kje popolnoma zgrešil.



Potem pa se mi porajajo vprašanja:
1) Zanemaril sem momente od horizontalnih sil. (Če je na strehi sneg in pride do potresa, so vogali leg/prečk najbolj obremenjeni.) Ali se da čez prste pribiti xy% vztrajnostnemu momentu, da se to upošteva?

2) Kolikšna je dopustna napetost črne dekapirane pločevine oziroma materiala iz katerega so pohištvene cevi. Bolje rečeno napetost, da smo še v elastičnem področju in napetost na meji trdnosti.

3)Kakšno napetost se vzame, da raztezki niso preveliki za kritino.

4)kako se upošteva varnost?

1, 2, 3, 4)kakšna spletna povezava, kjer je dobro razloženo, tabele.

Zavedam se, da sem postavil kup obsežnih vprašanj ter da mi terminologija šepa. Hvala za razumevanje.

[kekoT]

Še vedno se nismo odločili glede nadstreška. Bilo bi neodgovorno, da bi predstavljal vse variante in zahteval preračune. Torej, rad bi se naučil (poenostavljenega) dimenzioniranja. Zaenkrat si pomagam s Strojniškim priročnikom in katalogom cevi, kjer so podani odpornostni momenti.

Naredil sem preračun glede na vertikalne sile. Ker so prečke na 0,5m, sem vzel, da je lega zvezno obremenjena. Prosim za kontrolo preračuna, da vem, če sem kje popolnoma zgrešil.



Potem pa se mi porajajo vprašanja:
1) Zanemaril sem momente od horizontalnih sil. (Če je na strehi sneg in pride do potresa, so vogali leg/prečk najbolj obremenjeni.) Ali se da čez prste pribiti xy% vztrajnostnemu momentu, da se to upošteva?

2) Kolikšna je dopustna napetost črne dekapirane pločevine oziroma materiala iz katerega so pohištvene cevi. Bolje rečeno napetost, da smo še v elastičnem področju in napetost na meji trdnosti.

3)Kakšno napetost se vzame, da raztezki niso preveliki za kritino.

4)kako se upošteva varnost?

1, 2, 3, 4)kakšna spletna povezava, kjer je dobro razloženo, tabele.

Zavedam se, da sem postavil kup obsežnih vprašanj ter da mi terminologija šepa. Hvala za razumevanje.

to tvoje razmišljanje nisem gledal, saj so danes pristopi drugačni, so pa možni za neko hitro dimenzioniranje, je pa po EN možno še hitreje.

pa ni važno.

pri jeklu je nevaren tlak in pri tlaku je nevarno bočno izvijanje in uklon (stabilnost stebrov), za uklon pa so važni izračuni uklonskih dolžin (funkc.>togosti in geometrije).
okvirji (tu žerj. sistem) imajo, če je dolžina dosti daljša od višine,velike (4:1) ukl. dolžine stebrov tudi 4 in več.

po literaturi, lastni praksi in izkustvih priznanih konstrukterjev(Debeljković) .....naj dobro konstruiran tlačen element ne bi imel imel vitkost večjo kot 150.
....v primeru kozolnega stebra (samo pri nadstreških delam jaz)je ukl. dolž. 2, pri okvirju je uklon. dolž. vedno več kot 2.
steber bi naj bil vedno za stopnjo močnejši od prečke (pri okvirjih).
.
mejne prevrnitvene momente Mb.Rd.(IPE, HEA, HEB....)in mejne odpornosti za tlačno obremenjene elemente po dolžinah do 16 m, Nb.Rd najdeš že izračunane v vsaki novejši literaturi.

prostim gredam je najbolje izračunati togost v odvisnosti od dopustne deformacije, potem pa še vse ostalo, odpornost prereza, interakcijo ...nato še odpornost elementa zopet, z interakcijo.

[Žerjavar]

rad bi se naučil (poenostavljenega) dimenzioniranja.

Nekaj osnov za domačo rabo = približen račun:
1. Ugotovi zunanje obremenitve na konstrukcijo.
Sneg je določen. Jaz pri nadstrešku nebi jemal zniževanja obremenitve strehe, ker je streha enako mrzla kot okolica in se sneg ne tali. Ločim pa max možen sneg od tistega, ki je verjeten dovolj pogosto (70 % max).
Lastno težo si predvidel precej nizko. Morda si pozabil na možnost, da boš čez 15 let zamenjal dotrajano kritino z drugo, ki bo težja. Včasih boš tudi splezal na streho. Bi priporočal vsaj 25 (plošče) kg/m2 za kritino. pri opečnatih ali betonskih strešnikih je več.
Vetra ne zanemariti. Daje ti znatne upogibe stebrov in okvirja v bližini stebrov.

2. Definiraj obliko in materjal konstrukcije. Pri takem poenostavljenem računu mislim predvsem na vpetost elementov - kateri element prenaša polni moment iz spoja, kateri pa nič (zglob).
Iz kvalitete materjala izhajajo dopustne napetosti. Ugotovi mejo plastičnosti, iz tega dobiš z varnostnim faktorjem 1,5 dopustno napetost za običajne obremenitve, za izjemne obremenitve (nekajkrat v življenski dobi) pa je ta faktor lahko samo 1,1. Za običajno konstrukcijsko jeklo z mejo plastičnosti 22 imaš toraj dopustno napetost 14,5 in 20 kN/cm2 za izjemne obremenitve.

3. Določitev obremenitev vsakega elementa konstrukcije in kontrola trdnosti.

....

Pa še konkretno:
- za lego si računal moment med stebroma, Morda pa je kritična konzola = štrleči del. Tu moraš še prišteti moment od vetra v smeri lege.
- Za prečke princip OK. Ne pozabi, da mora prečka pri stebru prenašati tudi moment zaradi vetra prečno na smer lege.

[kekoT]

rad bi se naučil (poenostavljenega) dimenzioniranja.

Nekaj osnov za domačo rabo = približen račun:
1. Ugotovi zunanje obremenitve na konstrukcijo.
Sneg je določen. Jaz pri nadstrešku nebi jemal zniževanja obremenitve strehe, ker je streha enako mrzla kot okolica in se sneg ne tali. Ločim pa max možen sneg od tistega, ki je verjeten dovolj pogosto (70 % max).
Lastno težo si predvidel precej nizko. Morda si pozabil na možnost, da boš čez 15 let zamenjal dotrajano kritino z drugo, ki bo težja. Včasih boš tudi splezal na streho. Bi priporočal vsaj 25 (plošče) kg/m2 za kritino. pri opečnatih ali betonskih strešnikih je več.
Vetra ne zanemariti. Daje ti znatne upogibe stebrov in okvirja v bližini stebrov.

2. Definiraj obliko in materjal konstrukcije. Pri takem poenostavljenem računu mislim predvsem na vpetost elementov - kateri element prenaša polni moment iz spoja, kateri pa nič (zglob).
Iz kvalitete materjala izhajajo dopustne napetosti. Ugotovi mejo plastičnosti, iz tega dobiš z varnostnim faktorjem 1,5 dopustno napetost za običajne obremenitve, za izjemne obremenitve (nekajkrat v življenski dobi) pa je ta faktor lahko samo 1,1. Za običajno konstrukcijsko jeklo z mejo plastičnosti 22 imaš toraj dopustno napetost 14,5 in 20 kN/cm2 za izjemne obremenitve.

3. Določitev obremenitev vsakega elementa konstrukcije in kontrola trdnosti.

....

Pa še konkretno:
- za lego si računal moment med stebroma, Morda pa je kritična konzola = štrleči del. Tu moraš še prišteti moment od vetra v smeri lege.
- Za prečke princip OK. Ne pozabi, da mora prečka pri stebru prenašati tudi moment zaradi vetra prečno na smer lege.

če mogoče kdo bere, pa ga zanima zgodovina o "zadnjih pravih" dopustnih napetostih pred uveljavitvijo EN.

JUS je poznal 4 stopnje varnosti, odvisne od meje plastičnosti jekla.

Č 0361 > (S 235 JR > meja plastičnosti=23,5 kN/cm2)

1.5 > osnovna obtežba, sigma dop. 24/1.5 =16/kN/cm2
1.33 > osnovna in dodatna, sigma dop. 24/1.33= 18 kN/cm2
1.20> izjemna obtežba, sigma dop. = 24/1.2 = 20 kN/cm2
1.00> za sezmiko in možne nezgode sigma dop. = 24 kN/cm2


obremenitev s 70 % snega ni poznal ne JUS ne EN,
je pa za doma dokaj uporabno:)))



[/b]