Dober obisk 47. MOS morda tudi napoved bolšjih gospodarskih razmer

»Poteza s cenejšo vstopnico na prvi dan je bila izjemno dobra, kar je bil dober uvod v sejem. Malce nam je sicer ponagajalo tudi vreme, zlasti, ko je pozno popoldne začelo deževati in se je zato sejmišče prehitro izpraznilo,« je že na ponedeljkovem zaključnem zajtrku z novinarji pojasnila Breda Obrez Preskar. Čeprav so v Celjskem sejmu praktično vsak sejemski dan zabeležili večji obisk kot v enakem dnevu v letu 2013, jim ni uspelo v celoti nadoknaditi enega sejemskega dneva manj. V Celjskem sejmu so prepričani, da je to tudi delno posledica res slabega vremena in razmer, ki so vladale v številnih krajih po deževni ujmi, kar je odvrnilo še kakšnega potencialnega obiskovalca. So pa zato tisti, ki so obiskali celjsko sejmišče, odlično ocenili sejem.

Rezultati raziskave med razstavljavci in obiskovalci potrjujejo optimizem organizatorja

Praktično tri četrtine anketiranih razstavljavcev je 47. MOS ocenilo za uspešen oz. celo za zelo uspešen. Več kot polovica razstavljavcev je bila zadovoljna z obiskom poslovne javnosti na svojem razstavnem prostoru, delež zadovoljstva z obiskom splošnih obiskovalcev je bil še višji in je znašal skoraj 70 %. Poleg poslovnežev iz Slovenije so razstavljavci na svojih razstavnih prostorih gostili podjetnike iz držav bivše Jugoslavije, Avstrije, Italije, Nemčije, Češke, Poljske, Francije, Velike Britanije, Švice in Turčije. V primerjavi s sejmom v 2013 se je delež razstavljavcev, ki so potrdili sklenitev novega poslovnega dogovora neposredno na sejmišču, zvišala za več kot 6-odstotnih točk na dobrih 38 %. Dober odziv obiskovalcev se odraža tudi v napovedi ponovnega sodelovanja na MOSu, ki se je v primerjavi z zadnjim sejmom prav tako zvišala za več kot 5-odstotnih točk na dobrih 65 %. Delež tistih razstavljavcev, ki so odločeni, da ne bodo ponovno sodelovali na sejmu, je manjši od 2 %.

Zelo zadovoljni s sejemskim dogajanjem so bili obiskovalci, saj jih je več kot 76 % navedlo, da jim je sejem izpolnil pričakovanja. Več kot polovica anketiranih je sejemsko dogajanje na petstopenjski lestvici ocenila z oceno štiri, več kot četrtina pa celo z oceno pet. Več kot 56 % obiskovalcev namerava obiskati tudi prihodnji MOS, praktično vsi preostali se o prihodnjem obisku ta trenutek še ne morejo odločiti. Delež tistih, ki so odločeni, da prihodnjega sejma ne obiščejo, je manjši od 7 %.

Sejemsko dogajanje odmevalo

47. MOS je tudi letos ponudil mladim, tujim predstavnikom in inovativnim slovenskim podjetnikom, da se predstavijo z vrhunskimi dosežki. Razstavljavci so pokazali, da je slovenski prispevek k svetovnemu gospodarskemu razvoju pomemben, čeprav položaj Slovenije na lestvici svetovne konkurenčnosti ni ravno blesteč. To dokazuje tako vrhunski dosežek slovenskih vesoljskih raziskovalcev, ki s projektom nanosatelita dokazujejo, da slovenska vesoljska tehnologija sledi splošnemu trendu miniaturizacije. Nanosatelit 3-SAT si je bilo mogoče ogledati na razstavnem prostoru Odbora za znanost in tehnologijo pri OZS. Tudi odzivi petih MOSovih podjetnih talentov so bili zelo dobri. Povedali so, da se je MOS izkazal za dobro odskočno desko za navezovanje stikov s tujimi in domačimi poslovnimi partnerji.

Da so gospodarske priložnosti v prometni infrastrukturi, so poudarjali govorniki na okrogli mizi o strategiji razvoja prometnih poti v Sloveniji v naslednjih 15. letih, ki jo je Celjski sejem pripravili s časnikom Finance prvi sejemski dan. Prometna infrastruktura je eden izmed temeljev podjetništva in obrti, ob tem pa omogoča tudi konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Kot so ugotovili vodilni v družbah Luka Koper, Aerodrom Ljubljana, Slovenske železnice in DARS bi slovenska infrastruktura potrebovala novo Marijo Terezijo. Osebo, ki bi odločno pristopila k projektom in začela uresničevati projekte, ki imajo strateški pomen za razvoj Slovenije, saj denar za projekte je, projekti so pripravljeni, čaka pa se na odločitev odgovornih.

Slovenske županje in župani so se letos na MOS tudi zaradi bližajočih se lokalnih volitev srečali neformalno, vendar zato vsebinsko nič manj bogato. Nagovoril jih je novi predsednik slovenske vlade dr. Miro Cerar, ki je med drugim povedal, da je za napredek države včasih potrebno tudi pozabiti nase. Cerar se je sprehodil med razstavljavci po sejmišču in po ogledu dejal, da sejem nudi zelo dober in raznolik pogled v področje malega gospodarstva. Po njegovih besedah je v prihodnje delovanje tega sejma in kar je z njim povezano potrebno spodbujati.

Priznanja za najboljše

Na 47. MOS so bila podeljena še sejemska priznanja za najbolj kakovostne in inovativne izdelke ter storitve oz. celovite sejemske predstavitve razstavljavcev. Skupaj je bilo podeljenih 20 priznanj Celjskega sejma, Mestne občine Celje in OZS.

Mednarodni utrip pomembno sooblikoval dogajanje

MOS je tudi letos upravičil svoj mednarodni pomen. Največjega mednarodnega poslovnega srečanja obrtnikov in podjetnikov iz Slovenije, držav EU in JV Evrope v regiji, ki ga je organizirala OZS, se je tako udeležilo več kot 200 predstavnikov podjetij iz 10 držav. Skupno so opravili okoli 500 individualnih razgovorov, ki so temelj za sklepanje novih poslovnih priložnosti.

4. Dneva gospodarske diplomacije, ki ga je Celjski sejem pripravil v sodelovanju z ministrstvom za zunanje zadeve, se je udeležilo 34 predstavnikov veleposlaništev iz 21 držav v Sloveniji. Osrednjo pozornost je bila namenjena predstavitvi znamke I feel Slovenia. Njeno prepoznavnost bi morala Slovenija v svetu bolj okrepiti na vseh področjih, predvsem je mogoče še veliko izkoristiti na gospodarskem področju.

Da bi bili uspešni na globalnem trgu, si z okrepitvijo sodelovanja želijo regionalne gospodarske zbornice na območju bivše Jugoslavije, ki so se srečale v petek, ko je na sejmišču potekal tudi Dan Vojvodine. Vojvodinci so tudi letos zabeležili nekaj konkretnih poslov. Tako je podjetje PGP Rapid, ki se ukvarja s proizvodnjo silikatne fasadne opeke, že prvi dan sejma prodalo določeno število svojih izdelkov. Velik interes je bil izkazan tudi za kolesa podjetja Capriolo in za marmelade Jam & Jelly iz Iriga. Pričakujejo, da bodo dogovori sklenjeni v nekaj tednih.

Brazilci so iskali zastopnika za stevijo, korak naprej sta že slovensko podjetje Gama System in indijsko podjetje Netspider India, ki sta na MOS podpisala partnersko pogodbo o sodelovanju na področju informacijskih tehnologij. Kitajska za prihodnje leto napovedujejo veliko nacionalno predstavitev v svoji sejemski dvorani. Podjetji Hebei Metal Enterprise in Shengri, prvo izdeluje kovinske mreže in ograje, drugo litoželezno posodo in žare, sta tik pred sklenitvijo poslov s slovenskimi podjetji. Venezuela pa vidi priložnosti za sodelovanje na področju nafte, naftne kemije, gradbeništva, industrije, ribiške industrije, kmetijstva in turizma.

Vabljeni k ogledu foto- in videogalerije sejemskega dogajanja.

http://www.ce-sejem.si/sejmi/2014/47-mos/novice?id=3771/dober-obisk-47-mos-morda-tudi-napoved-bolsjih-gospodarskih-razmer

Priložnosti v proizvodnji vesoljske tehnologije za slovensko gospodarstvo

Na razstavnem prostoru Odbora za znanost in tehnologijo pri OZS na 47. MOS predstavljajo največji dosežek vesoljske tehnologije pri nas – nanosatelit 3-SAT. »Prepričani smo in dokazujemo z izključno slovenskim znanjem, da znamo vesoljsko tehnologijo zmanjšati,« je o projektu povedal strokovnjak s področja vesoljske tehnologije dr. Iztok Kramberger, vodja Laboratorija za elektronske in informacijske sisteme na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (FERI).

Nanosatelit v sodelovanju s slovenskimi podjetji, predvsem visokotehnološkim podjetjem SkyLabs, in pod okriljem Evropske vesoljne agencije, pripravlja skupaj s sodelavci na FERI. Projekt je nadaljevanje vesoljskega projekta iz leta 2009, ki so ga pripravljali s tujimi partnerji, kar se je izkazalo za neuspešno, zato so energijo in zaupanje v slovensko znanje usmerili v projekt 3-SAT. Nanosatelit, kot ga uradno imenuje tudi Evropska vesoljska agencija, je primer, da gre svet tudi v vesoljski tehnologiji v majhne dimenzije.

Satelit, ki si ga lahko obiskovalci na razstavnem prostoru v času MOS ogledajo v živo, po svoji funkcionalnosti tekmuje s satelitom reda 10-krat večje teže. Predstavljen satelit tehta 4 kg, evropska vesoljska tehnologija pa gradi satelite z enakimi lastnostmi s težo 40 kg.

Kramberger je kot glavne tri prednosti nanosatelita izpostavil zmanjšane stroške izstrelitve, manj potrebnega materiala, kar omogoča energijsko učinkovita elektronika z manjšo porabo, in slovensko znanje, ki ustvarja ta projekt.

Kljub temu, da je znanje in razvijanje nanosatelita zgolj slovensko, to v celoti ne velja za proizvodnjo. Pri proizvodnji slovenska podjetja sicer sodelujejo, vendar so deli proizvodnje, ki jih slovenski ponudniki ne nudijo. Kot pojasnjuje Kramberger, za projekt niso mogli priskrbeti slovenskih ponudnikov optike in slikovnih senzorjev za kamero, ki je vgrajena v satelit. Zato meni, da je v vesoljski tehnologiji še veliko priložnosti za realni sektor: »Sodelovanje v segmentu vesolja je veliko. Vesolje prihaja, v tem segmentu je veliko priložnosti, kar znajo dobro izkoriščati v Ameriki.«

Stroški razvoja 3-SAT-a se po Krambergerjevi oceni gibljejo okoli milijon evrov. Največ denarja so za razvoj dobili od tega, kar z laboratorijem ustvarijo na trgu, in podjetij. Ker je Evropska vesoljska agencija prepoznala izjemne priložnosti projekta, so tik pred podpisom pogodbe o sofinanciranju. V nadaljevanju bodo iskali sponzorje za izstrelitev, ki jo dr. Kramberger napoveduje konec leta 2016 ali v začetku 2017. Najprej bi se radi priključili poskusnemu letu rakete Vega, kasneje pa bi nanosatelit izstrelili sami. Stroški te so 300.000 evrov, kar je veliko manj kot stroški izstrelitve večjih satelitov (100-kilogramskih), ki lahko narastejo na več kot milijon evrov.

»Glavna funkcija nanosatelita bo oddaljeno opazovanje zemlje, v vidnem in globokem infrardečem spektru. V praksi to pomeni ločevanje vegetacije, zaznavanje poplav, požarov. Tako bi lahko 4-krat dnevno prejemali podatke, ki bi koristili ministrstvu za kmetijstvo,« je namen nanosatelita obrazložil dr. Kramberger. 

http://www.ce-sejem.si/sejmi/2014/47-mos/novice?id=3704/priloznosti-v-proizvodnji-vesoljske-tehnologije-za-slovensko-gospodarstvo

47. MOS: Čas je za pogum in složnost

Uradno odprtje 47. MOS so zaznamovala pričakovanja malega in srednjega gospodarstva. »Od nove vlade si želimo samo eno - da bi po zgledu EU, ki postavlja mala podjetja na prvo mesto - slovensko malo gospodarstvo postalo prioriteta številka ena v tem mandatu,« je pričakovanja jasno izrazil Branko Meh, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Predsednik RS Borut Pahor je napovedal čas za previden optimizem. Ob tem pa opozoril, da previdnost v optimizmu ne pomeni, da bi oklevali z reformami. Da gospodarstvo potrebuje predvsem stabilno in prijazno poslovno okolje, in razbremenitev, saj bo le tako lahko lažje poslovalo in hitreje napredovalo, pa je poudarila izvršna direktorica družbe Celjski sejem Breda Obrez Preskar.

Mali podjetniki, ki predstavljajo 99 odstotkov celotnega slovenskega gospodarstva, si od nove vlade želijo, da bi imela posluh za njihove težave, upoštevala njihove predloge in jim pomagala, da bodo lažje delali in živeli, je povedal Branko Meh.

Pri tem lahko vlada računa na polno pomoč zbornice, ki je kljub novim članskim izzivom – v letošnjem letu so prešli iz obveznega na prostovoljno članstvo – uspela obdržati velik del malih podjetnikov in obrtnikov. Meh je opozoril na največje pasti za malo gospodarstvo – visoke stroške dela, nelojalno konkurenco in težko dostopnost do bančnih posojil, kar se po njegovem kaže v zdrsu Slovenije na lestvici svetovne konkurenčnosti. Sicer pa je MOS označil za najpomembnejši sejem za malo in srednje gospodarstvo.

Predsednik RS Borut Pahor je med drugim poudaril, da je čas za previden optimizem. »Za optimizem, ker se je gospodarska kriza statistično končala, gospodarska aktivnost se je povečala in je že tretje četrtletje pozitivna, ob tem pa se je povečala tudi rast zaposlovanja. Previdnost je potrebna, ker smo še vedno soočeni z zadolženostjo podjetij in počasnega prestrukturiranja, banke vodijo konservativno posojilno politiko, strošek države v širšem pomenu je še vedno previsok in dodatno obremenjuje konkurenčnost našega gospodarstva,« je pojasnil. Opozoril je, da previdnost v optimizmu ne pomeni, da bi oklevali z reformami.

Kot je povedal Pahor, se bo morala tudi politična obrt spremeniti, da bo izpeljala pomembne politične spremembe tako, da jih bodo ljudje sprejeli. Tega politiki ne bodo dosegli z ukazovanjem, temveč z dialogom, v katerega je treba vključiti vse akterje, je dejal Pahor. »Potrebno je znati slišati kritike in občutenja ter jih upoštevati pri izvedbi reform. Slovenija ima realno možnost, da se razvije v napredno državo 21. stoletja. Najpomembnejši pogoj za to je naša sposobnost za strukturne prilagoditve gospodarskim, tehnološkim in drugim  spremembam v modernem svetu. Kot majhno nacijo in državo nas v bistvu ogroža zapiranje in bežanje pred temi spremembami, ne pa odprtost v svet in dovzetnost zanje,« je povedal.

Po besedah predsednika Pahorja je Slovenija še enkrat na prelomni točki. »Če bomo pametni, pogumni in dovolj složni, zdaj končno lahko obrnemo stvari v pravo smer. Sčasoma se bo znova dvignil življenjski standard ljudi, okrepilo se bo naše zaupanje v pravne in politične ustanove države in vrnilo se bo spodbudno, optimistično razpoloženje,« je zaključil.

Izvršna direktorica družbe Celjski sejem Breda Obrez Preskar je opozorila, da gospodarstvo potrebuje predvsem stabilno in prijazno poslovno okolje, in razbremenitev, saj bo le tako lahko lažje poslovalo in hitreje napredovalo.  »Skupaj z razstavljavci, obrtniki in podjetniki računamo, da bo v okviru sejma MOS dovolj priložnosti, da skupaj opozorimo na najbolj pereče probleme in nakažemo rešitve za pot naprej,« je povedala.

Po njenem mnenju se lahko zgledujemo po partnerjih iz tujine, ki na sejem prihajajo več let zapovrstjo. Prav mednarodni utrip bo pomembno sooblikoval poslovni del sejemskega dogajanja. »Zaupanje v domače in svetovno gospodarstvo je ključno, da se bo kolesje gospodarske rasti pognalo v pravo smer,« je prepričana Obrez Preskarjeva. Poudarila je tudi, da prav MOS ponuja priložnosti za pogovore in dogovore tako z lokalno kot tudi nacionalno oblastjo.

Glavna nit razstavnega programa po besedah izvršne direktorice ostajajo  predstavitve izdelkov in storitev tistih, ki se ponašajo z vztrajnostjo premagovanja ovir v nezavidljivih časih. Družba Celjski sejem je tudi letos omogočila predstavitev petim mladim podjetnim talentom, ki so komisijo prepričali s svojo inovativnostjo in podjetnostjo. »Dejstvo je, da imamo v Sloveniji izjemno znanje, ideje in potencial, zato smo se odločili, da jim ponudimo priložnost in opozorimo tudi širšo javnost na njihove dosežke,« je povedala Breda Obrez Preskar.

Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot je poudaril izredno pomembnost sejma za Celje in Slovenijo, ki tako postane vidnejša na evropskem poslovnem zemljevidu. MOS je namreč največji poslovno-gospodarski  dogodek, ki privabi prodorne in drzne poslovneže ter številne obiskovalce, ki tukaj iščejo navdih.

Po njegovih besedah ne smemo prezreti pomembnega sporočila, ki ga nosi MOS. »Preživeli bodo tisti, ki vidijo krizo kot izziv in ne nepremostljivo oviro, v kriznem času delujejo podjetno in sprejemajo premišljene, a pogumne odločitve,« je povedal Šrot in povabil obiskovalce na ogled Celja.

http://www.ce-sejem.si/sejmi/2014/47-mos/novice?id=3703/cas-je-za-pogum-in-sloznost

Celjski sejem d. d.