Celjski sejem - sejemski četverček

Tretji sejemski dan v okviru 8. sejma Plagkem poteka srečanje plastičarjev. Govorili so o biopolimerih, saj so nekatera slovenska podjetja v nekaj evropskih projektih na tem področju zelo uspešna. Nekaj aplikacij je bilo pri nas prej razvitih kot kjerkoli v svetu, je pojasnil Navodnik.

V drugem delu današnjega srečanja bodo pozornost namenili uporabi polimerov za elektroniko in predstavili sofisticirane rešitve v evropskem merilu. Naposled se bodo osredotočili na področje inteligentne embalaže. Po Navodnikovih besedah bo gospodarska kriza zahtevala varneje in trajneje zapakirano hrano s cenejšo in lažjo embalažo. Direktive in konkurenčnost terjajo recikliranje embalaže, kjer je smiselno, kjer ne, pa kompostiranje. Plastika je po metodah LCA najbolj sprejemljiv material. Po nekaj življenjih plastiko spremenimo v energijo v toplarnah ali avtomobilih, je povedal Navodnik. 

Navodnik je opazil, da se je nivo inovativnosti letošnjega Plagkema dvignil, da so včeraj podeljene sejemske nagrade zelo inovativne tudi v evropskem merilu, sejemska ponudba pa gre v smeri razvoja, inovacij in spoznavanja med podjetji. Kar se krize tiče, vidi Navodnik svetlobo na koncu tunela v tej panogi bistveno bližje. V avtomobilski industriji, ki ima trenutno največjo krizo, se mrzlično pripravljajo novi tipi avtomobilov z manj porabe in bodo mnogo lažji. To je rešljivo samo s plastiko. Tu je še ekološka zahteva, da evropska direktiva po drastičnem zmanjšanju ogljikovega dioksida, ki začne veljati čez dve leti. Tisti, ki so inovativni, ki sledijo razvoju, bodo imeli dela čez glavo, je prepričan Navodnik.

Dodano vrednost letošnjega sejma predstavlja projekt evropske podjetniške mreže – Enterprise Europe Network Slovenija, preko katerega želijo slovenskim podjetnikom predstaviti najuspešnejše projekte. Hkrati si lahko izberejo tehnološke ponudbe in povpraševanja, ki so ta trenutek v mreži in želijo sodelovati s tujimi partnerji, je pojasnila svetovalka za prenos tehnologij na Centru za interdisciplinarne in multidisciplinarne raziskave in študije Univerze v Mariboru Sonja Petrič. Za podjetnike je to brezplačno: ogledajo si lahko nove tehnološke projekte in priložnosti ter v tem aktivno sodelujejo tako, da vnesejo svoje povpraševanje ter predstavijo svojo tehnološko ponudbo v mednarodnem okolju, je še dejala.

*********************************************************************

Na celjskem sejmišču so se začeli štirje strokovni sejmi FORMA TOOL, PLAGKEM, LIVARSTVO in GRAF&PACK. Na sejmih se bo v štirih sejemskih dneh predstavljalo skoraj 700 razstavljavcev iz 30 držav. Namesto uradne otvoritve bo organizator letos na pobudo razstavljavcev prvi dan pripravil okroglo mizo o finančni podpori investicijskim dejavnostim slovenske orodjarske, plastičarske, gumarske in kemijske industrije, ki se bo ob 11. uri začela v Mali kongresni dvorani Celjskega sejma. Med udeleženci bo tudi minister za finance dr. Franc Križanič.

Breda Obrez Preskar, izvršna direktorica družbe Celjski sejem d.d., pred odprtjem sejmov pojasnjuje, da kljub splošni gospodarski recesiji na sejmih ne manjka praktično nobena pomembnejša blagovna znamka s strokovnih področij, ki jih pokrivajo sejmi. Razstavljavci so zaradi razmer bolj racionalni pri naročanju sejemskih storitev, tudi velikosti razstavnega prostora, vseeno pa se zavedajo, da na dogodku ne smejo manjkati, saj morajo ravno zaradi razmer vzbuditi pozornost s svojimi inovativnimi izdelki. Tudi dr. Brane Semolič - vodja programskega sveta sejmov, predstojnik Inštituta za management projektov in tehnologij, Fakulteta za logistiko Celje – Univerza v Mariboru, predsednik Strokovnega odbora Slovenskega orodjarskega grozda – opozarja, da bodo gospodarsko recesijo preživeli le tisti, ki se ponašajo z visoko stopnjo inovativnosti. Ta po njegovih besedah ni nujno samo tehnična, temveč nam lahko pomagajo preživeti tudi inovativni poslovni modeli, ki jih bo prav tako mogoče spoznati na sejmih.

Sejmi FORMA TOOL (mednarodni sejem orodij, orodjarstva in orodnih strojev), PLAGKEM (mednarodni sejem plastike, gume in kemije), LIVARSTVO (mednarodni sejem livarstva) ter GRAF&PACK (mednarodni sejem grafike in pakiranja) so bienalne sejemske prireditve, ki bodo letos potekale na več kot 22.000 kvadratnih metrih razstavnih površin v sedmih sejemskih dvoranah.

Strokovni sejemski četverček bo mogoče obiskati med 9.00 in 17.30 uro. Obiskovalci bodo za sejemsko vstopnico odšteli 7 EUR, dijaki, študenti in učenci pa 4,5 EUR. Vsak obiskovalec sejma bo prejel tudi brezplačen sejemski katalog, v katerem je zbran celovit pregled vseh razstavljavcev na sejmih, kratka predstavitev predstavljenih izdelkov, ter mnenja o razmerah in prihodnosti panog, ki se predstavljajo na sejmih. Obiskovalcem sejma je podrobnejši pregled dnevnega dogajanja na sejmišču na voljo na spletni strani www.ce-sejem.si.

Strokovne spremljajoče prireditve sejemskega četverčka

Nekateri dogodki v času sejemskega dogodka so še posebej zanimivi. Prvi, otvoritveni sejemski dan, 21. aprila, organizatorji pričakujejo polemično razpravo v okviru otvoritvene okrogle mize o finančni podpori investicijskim dejavnostim, ki jo bo vodil urednik gospodarstva v časniku Večer Srečko Klapš.

V sredo, 22. aprila, bosta na sejmišču med drugim potekali delavnica, ki jo organizirata Živi laboratorij za proizvodne tehnologije visokih zmogljivosti (LENS Living Lab) in Slovenski orodjarski grozd (TCS) ter okrogla miza o izzivih in problemih sledljivosti trgovskega blaga in umika izdelkov.

Organizatorji delavnice pojasnjujejo, da hiter tehnološki razvoj in gospodarska kriza zahtevata še večja vlaganja v raziskave in razvoj ter iskanje novih bolj konkurenčnih tehnoloških rešitev. Namen LENS Living Lab je vzpostavitev odprtega organizacijsko-informacijskega mednarodnega okolja, ki bo pospešil aplikativne raziskave, razvoj in prenos najnovejših spoznanj stroke v prakso majhnih in srednje velikih podjetij. Trenutno so v mrežo LENS Living Lab vključeni domači in tuji strokovnjaki, ki delajo na raziskovalno-razvojnih področjih inovativnih materialov, inovativne tehnologije obdelave kovinskih materialov, inovativnih aplikacijah laserskih tehnologij, inovativnih tehnologijah odprtokodnih SW rešitev in tehnologiji razvoja in delovanja živih laboratorijev. V sklopu delavnice bo ob 12. uri v sejemskem Press centru potekala novinarska konferenca, ki se je bo udeležil tudi generalni direktor Direktorata za tehnologijo na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Aleš Mihelič

Slovenski orodjarski grozd TCS pa bo ob 12.30 uri v sejemskem Press centru z Univerzo v Mariboru podpisal Pismo o nameri o strateškem sodelovanju. Pismo o nameri bosta podpisala rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Ivan Rozman in direktor TCS – Slovenskega orodjarskega grozda mag. Tone Sagadin.

Okrogla miza Izzivi in problemi sledljivosti trgovskega blaga in umika izdelkov, ki se bo začela ob 10. uri v Modri dvorani, bo osvetlila problematiko sledljivosti in umika trgovskega blaga iz različnih zornih kotov, tako s teoretičnega vidika in zahtev zakonodaje Slovenije in Evropske unije, kot tudi s primeri prakse. Tema je aktualna, saj se po svetu in v Sloveniji pogosto pojavljajo zahteve po umiku blaga, ki jih nekatere države izvajajo bolje, druge pa z večjimi težavami. Način, predvsem pa hitrost umika blaga sta odvisna od označevanja in možnosti sledenja posameznim izdelkom.

V četrtek, 23. aprila, se bodo na sejmišču tradicionalno srečali livarji. Dan livarstva bo potekal v organizaciji Društvo livarjev Slovenije in Univerza v Ljubljani – Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za materiale in metalurgijo, Katedra za livarstvo. Tretji sejemski dan pa bo tudi v znamenju zaposlitvenega sejma s poudarkom na priložnostih v tehničnih poklicih.

Na zaposlitvenem sejmu se bodo predstavila podjetja s področij dejavnosti, ki jih pokriva sejemski četverček ter podjetja, ki ponujajo zaposlitev kadrom s tehniškimi poklici. Zaposlitveni sejem je odlična priložnost za pridobitev informacij o delovnih mestih, potrebnih znanjih in veščinah, možnostih zaposlovanja. Obiskovalci bodo lahko oddali ponudbo na prosto delovno mesto in navezali stik z delodajalci. Na okrogli mizi, ki se bo v okviru zaposlitvenega sejma začela ob 13. uri, pa bo pozornost namenjena predvsem trendu zmanjševanja vpisa v tehniške smeri na vseh ravneh izobraževanja. Govora bo o umestitvi tehniških poklicev v prihodnjem razvoju družbe, pomenu trajnejšega načrtovanje kadrovskih potreb v podjetjih, aktivnemu vplivanju na oblikovanje izobraževalnih programov in še drugih vidikih tehniških poklicev v prihodnosti.

Z vsebinskega področja sejma Plagkem bo v četrtek na sejmišču potekala še predstavitev najuspešnejših projektov s področja naprednih materialov in tehnologij, ki jo pripravlja GIZ Grozd Plasttehnika v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije. Predstavitev bo potekala v dveh vsebinskih sklopih, in sicer napredni (nano) materiali in tehnologije ter biopolimeri in inteligentna embalaža.

Tudi zadnji sejemski dan, v petek, 24. april, bodo v Celju potekala številna predavanja in strokovna srečanja. Prisluhniti bo mogoče predavanjem o prednostih, ki jih prinaša standardizacija v tiskarstvu oz. grafiki, obiskovalci pa si bodo lahko na razstavnem prostoru družbe Cetis tudi zadnji sejemski dan izdelali svojo osebno kartico s fotografijo.

Štirje strokovni sejmi odprti – Minister Križanič predstavil protikrizne ukrepe države (DALJŠE)

Na celjskem sejmišču so se danes z otvoritveno okroglo mizo Finančna podpora investicijskim dejavnostim slovenske orodjarske, plastičarske, livarske, grafične in kemijske industrije ob 11. uri uradno odprli štirje strokovni sejmi FORMA TOOL, PLAGKEM, LIVARSTVO in GRAF&PACK. Zbrane na okrogli mizi je pozdravil tudi minister za finance dr. Franc Križanič, ki je predstavil protikrizne ukrepe države. V razpravi s predstavniki finančnih institucij in podjetij iz panog, ki se predstavljajo na sejmu, se je med drugim strinjal, da verjetno poceni denarja na trgu še verjetno nekaj časa ne bo, vendar pa bodo po njegovem prepričanju podjetja z garantno shemo države lahko pridobila bolj dolgoročne kredite.

Minister za finance dr. Franc Križanič je podjetnike seznanil z vsemi ukrepi, ki se jih je država lotila v zvezi z odpravljanjem krize, zmanjševanjem kreditnega krča in povečanjem kreditne aktivnosti. V Sloveniji se je ta kriza začela pojavljati takoj po zlomu Lehman Brothers in se širila v ostale finančne sektorje, in sicer preko zamrznitve mednarodnega medbančnega kreditnega trga, ko so tudi banke v Sloveniji začele omejevati kredite, sčasoma pa so začela strmo upadati naročila. Presenetljivo je bilo, da so tudi naši ljudje začeli krčiti svoje nakupe, tudi pri nas je začel upadati trgovina na drobno, ta trend se nadaljuje, je uvodoma dejal minister. Država na krizo tradicionalno odreagira z močno fiskalno politiko in tudi svetovne ekonomije so se krize lotile s podobnimi finančnimi injekcijami kot v preteklosti. Kot del EU smo sprva prevzeli garancije za vse hranilne vloge, da bi preprečili bančno paniko, kasneje smo sprejeli tudi zakone in podzakonske akte, s katerimi je država dobila možnost, da garantira za kredite, s čimer bi oživili medbančne trge. To smo izvedli v prvih mesecih. V tem obdobju je EU pripravila načrt fiskalne ekspanzije, se pravi razmaha proračunske porabe, ki naj bi zavrla krizo. Da glede na razmere, kakršne so, še povečamo primanjkljaj za 1,2 odstotka, kar pri nas pomeni približno 400 milijonov evrov dodatnega fiskalnega primanjkljaja, je razložil minister. Po Križaničevih besedah bodo ta sredstva namenili za financiranje podjetij, ki so bila prisiljena skrajšati delovni čas zaradi upada naročil in za aktivno politiko zaposlovanja. Pojasnil je, da so dodatnih 80 milijonov evrov namenili ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo za spodbujanje uvajanja tehnologij novih izdelkov v večjih podjetjih in ministrstvu za gospodarstvo še dodatnih 200 milijonov evrov za spodbujanje investicij v malih in srednjih podjetjih. Vse to smo vključili v rebalans, ki je šel čez celo parlamentarno proceduro in pred tremi tedni postal veljaven. Sedaj pričakujemo, da bodo ministrstva z uspešnimi razpisi sredstva spravila do gospodarstva, da bo začelo pospešeno prenavljati svoje tehnologije in se pripravljat na izhod iz krize, je še dejal.

Minister še pravi, da imajo težave z ročnostjo in strukturo kreditov, ki se pretežno podaljšujejo in dajejo za krajši rok. V ta namen smo oblikovali posebno garantno shemo, ki bo ta teden upam postala veljavna. V tem primeru bo za 1,7 milijarde evrov država garantirala 80 odstotkov kredita, ki ga bodo podjetja dobila v bankah. V kapitalski družbi so oblikovali hčerinsko družbo, kamor vključijo podjetja pred stečajem, vanjo pa je že vključenih 13 podjetij, računajo še na prihod novih.

Minister je predstavil še sklepno odločitev finančnih ministrov EU, da Evropska investicijska banka poleg kreditov končnih proizvajalcev motornih vozil kreditira vse izvajalce po evropski verigi. S tega naslova je Slovenija dobila 300 milijonov evrov dolgoročnega kredita, namenjenega izvajalcem, ki se ukvarjajo z avtomobilsko industrijo. Morali bi biti odobreni do začetka poletja, potem bomo skušali pospešiti ratifikacijo pogodb, da bi bilo vse skupaj izvedljivo do konca leta, je dejal Križanič.

Pri poskusu reševanja krize velja omeniti še ukrep, s katerim bi lahko ministrstvo za delo pomagalo zaposlenim, še preden gre podjetje v stečaj. Gre za t.i. italijanski model, da se del zaposlenih prenese na posebno skupino, kjer plače sofinancira ministrstvo za delo. Kot je še poudaril minister, bodo ta ukrep morali prediskutirati še s socialnimi partnerji.

Mislim, da smo bili bančniki preveč zazrti v iskanje hitrih zaslužkov in da prihaja čas, ko bo treba bolj podpirati realni sektor in ozavestiti, da so mala in srednja podjetja prihodnost vseh bank, je na okrogli mizi dejala direktorica poslovnega centra za velika podjetja v NLB d.d. mag. Sandra Anterič. Zavedamo se, da so razvojni projekti tisti, ki na dolgi rok prinašajo koristi ne samo podjetjem, ampak tudi bankam. Povedala je, da so ljudje v kriznih časih bolj inovativni in naravnani v iskanje novih rešitev, zato pričakujejo vrsto novih projektov, o katerih se bodo pogovarjali, vendar je izpostavila nove, zaostrene zahteve Banke Slovenije po zavarovanjih in lastnih sredstvih, ki so pri tovrstnih projektih ravno najmanjši.

Direktor Gorenje Orodjarne d.o.o. dr. Blaž Nardin je povedal, da so sredstva resda nekje na razpolago, a da je velika razlika v primerjavi z lanskim letom, saj so sredstva sedaj bistveno dražja kot so bila včasih. Če primerjamo, 4-krat dražje je pridobiti kredit sedaj kot še pred letom dni. Dodaten problem, ki ga vidimo, je birokracija, ki je potrebna ob tem, je dejal Nardin.

Direktorji - na okrogli mizi so sodelovali dr. Blaž Nardin, Gorenje Orodjarna d.o.o., direktor, mag. Stanko Stepišnik, Emo Orodjarna d.o.o., direktor, mag. Srečko Gorenjak, Cetis d.d., finančni direktor, Marjan Mačkošek, Štore Steel d.o.o., glavni direktor - so bili enotnega mnenja, da je v tem trenutku potrebno predvsem ohraniti glavni kapital podjetij, to je kritično maso usposobljenih ljudi, ki jih zaposlujejo, saj bodo le tako lahko v dobri kondiciji pričakali novi zagon gospodarstva.

Glavni direktor Štore Steel d.o.o. Marjan Mačkošek je pojasnil, da je jeklarska industrija ena najbolj prizadetih v realnem sektorju v tem trenutku, saj v primerjavi z lanskim letom, ko so v svetu beležili rekordno proizvodnjo jekla, beležili drastični upad. Nismo imuni na te probleme, tudi jeklarska industrija v Sloveniji in livarstvo sta izredno prizadeta. Ključni izziv je, kako v podjetju ohraniti kritično maso in znanje ljudje, je opozoril Mačkošek.

Direktor Emo Orodjarne d.o.o. mag. Stanko Stepišnik je posebej izpostavil pričakovanje, da bo država podprla raziskovalno - razvojne projekte, ki so osnova za investicijske projekte, ki bodo dolgoročno dvignili konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Pri tem je opozoril na nujnost večje odzivnosti države pri pregledovanju razvojnih projektov, ki jih na državne in evropske razpise prijavljajo podjetja, saj je ta rok daljši kot je rok priprave dokumentacije za projekte.

Da so v teh razmerah začeli iskati notranje rezerve tako v skupini kot v družbi, je dejal finančni direktor družbe Cetis d.d. mag. Srečko Gorenjak. Tudi mi se prijavljamo za razvojne projekte, ki imajo naša in tuja sredstva in si želimo hitrejših odzivov, da bi jih lahko čim prej vključili v svoje ideje in jih plasirali na trg. Na domačem trgu smo zaznali upad povpraševanja, tako da poskušamo tudi pridobiti posle na tujem trgu, kar nam je v zadnjih mesecih tudi uspelo.

Poslovna politika vseh bank se je nekoliko zaostrila. Financirali bi podjetja, ki so kapitalsko močna, druga, manj močna, bodo financiranje za specifično opremo zelo težko dobila. Ponavadi so potrebna dodatna zavarovanja: hipoteke, posebna jamstva, poroštva, je danes povedal direktor BKS – Leasing d.o.o. mag. Primož Hladnik Novak. Osebno se zavzema za financiranje zdravega dela gospodarstva in dobrih poslovnih priložnosti.

O podpori investicijam na nivoju malih in srednjih podjetij in aktualnih razpisih je spregovorila Simona Grobelnik iz Slovenskega podjetniškega sklada. Skupaj z ministrstvom za gospodarstvo smo pripravili paket različnih inštrumentov v skupni vrednost pod 100 milijonov evrov. Določeni razpisi so še aktualni. Že objavljen je najbolj zaželen razpis med podjetniki za subvencioniranje nakupa nove tehnološke opreme v višini 35 milijonov evrov. Skrajni rok za oddajo vloge je konec tedna, je razložila. Hkrati je zanimivo tudi sofinanciranje zagona projektov v tehnoloških parkih in inkubatorjih v višini 2 milijona evrov. Po besedah Grobelnikove se dogovarjajo o morebitnem povečanju te kvote z ministrstvom za gospodarstvo. Najbolj je aktualen razpis za izdajo garancij sklada za bančne kredite, subvencije in kreditne mere, ki je najbolj prilagojen tem kriznim razmeram, ker rešuje likvidnostne težave podjetij, je dejala Grobelnikova. Razpis so razdelili v dva dela: 9 milijonov evrov garancijskega potenciala so razpisali iz lastnih sredstev Sklada in je namenjen tudi subvencijam obrestnih mer, objavo druge kvote pa predvidevajo konec tedna, in sicer še za 43 milijonov evrov garancijskega potenciala. Prednost te garancijske sheme za razliko od prejšnjih naj bi bilo direktno usmerjanje v podjetje, kar pomeni, da sklad podjetjem nudi 80 odstotkov zavarovanja kredita, odvisno od investicije in statusa podjetja, hkrati pa lahko podjetje črpa kredit po ugodnejši kreditni meri.

Da bi se morali bančniki pozanimati, kakšen odnos imajo do orodjarstva in livarstva na primer v Nemčiji, je med udeleženci okrogle mize opozorila predsednica Društva livarjev Slovenije Mirjam Jan Blažič. Vsi, ki so iz te branže trkali na vrata bank, so bili zelo dobrodošli, saj so to perspektivna področja. Na svetovnih nivojih lani je postalo jasno, da sta tudi orodjarstvo in livarstvo v Evropi perspektivna. Če bomo ljudi odpuščali, se bodo ljudje razpršili in bomo imeli še večje pomanjkanje kadrov, je poudarila.