Do uresničitve inovacije z inovativnim podjetništvo

Do uresničitve inovacije z inovativnim podjetništvom Stanislava Kalacun stanislava.kalacun@finance-on.net Dober izdelek, tehnična in ekonomska znanja, podjetniško tveganje in odmevna promocija so odločilni, da novost tudi tržno zaživi Da bi Aljoša Pajk, sicer strojni inženir, svojo inovacijo (solarni strešnik), ki je prejela številna domača in mednarodna priznanja, pripeljal do serijske izdelave in trženja, se je vpisal še na visoko šolo za podjetništvo, zbral skupino mladih strokovnjakov in ustanovil podjetje. Sovlagatelje v projekt in poslovne partnerje so pridobili le z obljubo o uspehu, izdelek pa doma in v tujini podprli z odmevnim promocijskim projektom, za katerega jim bo Svetovni okoljski sklad zagotovil milijon dolarjev nepovratnih sredstev, Evropska unija pa okoli 600 tisoč evrov. Prvi pogoj - izdelek z mnogimi prednostmi Aljoša Pajk, izumitelj solarnega strežnika, direktor in solastnik Gea-SOL: "Solarni strežnik ne bi imel nikakršnega pomena, če ga ne bi podprli tudi s promocijskimi projekti, namenjenimi ozaveščanju končnih uporabnikov o prednostih uporabe sončne energije." Lanske raziskave Slovenske podjetniške inovacijske mreže so pokazale, da je težava individualnih inovatorjev predvsem prehod iz ustvarjalnega v podjetniško razmišljanje in delovanje. Zato smo se z izumiteljem solarnega strešnika Aljošo Pajkom in njegovim partnerjem Ervinom Pfeiferjem, s katerim je aprila lani ustanovil podjetje Gea-SOL, pogovarjali o tem, kako organizirati množično proizvodnjo in trženje inovacije. Kot sta poudarila, so bile pri tem odločilne mnoge prednosti, ki jih omogoča, in sicer do okolja prijazno, za uporabnika pa ekonomično in hkrati estetsko izrabo sončne energije. Solarni strešnik kot del solarnega sistema zamenjuje klasične solarne kolektorje. Celotni sistem stane povprečno 380 tisoč tolarjev in je od klasičnega sistema cenejši za približno polovico. S prihranki pri porabi energije se naložba vanj povrne v manj kot štirih letih. Namenjen je ogrevanju sanitarne vode in prostorov, s poznejšo dograditvijo opcijskega modula pa tudi ohlajevanju prostorov in proizvodnji električne energije za gospodinjske potrebe. Ogrevanje s sončno energijo se je do zdaj izkazalo za učinkovito, primerno pa je tudi za geografske lege, na kakšni so Slovenija in druge evropske države (uporabljajo ga tudi v skandinavskih državah). Do sovlagateljev z obljubo o uspehu Ervin Pfeifer, direktor in solastnik Gea-SOL: "Vlagatelji v projekt solarnih strežnikov so zaupali obljubi o močnem, uspešnem projektu." Končna testiranja, zagon množične proizvodnje in trženje solarnega strešnika bodo stali okoli 1,5 milijona evrov. Glede na višino potrebnih zagonskih sredstev in sodobne podjetniške zahteve po fleksibilnosti sta se Aljoša Pajk in Ervin Pfeifer odločila, da za izdelavo in organizacijo distribucijskih poti poiščeta partnerje oziroma sovlagatelje, ki so specialisti na svojih področjih. Pred dobrim letom oziroma še pred ustanovitvijo podjetja sta s skrbno izdelanim poslovnim načrtom začela predstavitvene sestanke po vsej Sloveniji in po nekaj mesecih jima je uspelo pridobiti štiri potencialne vlagatelje. Ker bi bili lastniški deleži v Gea-SOL kot mladem podjetju brez zagotovljene proizvodnje strešnika podcenjeni, so se z njimi namesto za solastništvo dogovorili za posojilo oziroma zagotovitev finančnih sredstev za nakup materialov in orodij za končna testiranja, del potrebnih sredstev za zagon serijske proizvodnje pa so pokrili s presežnimi proizvodnimi zmogljivostmi partnerjev. Vlagatelji bodo Gea-SOL zagotovili dobro polovico potrebnega denarja, prek proizvodnje solarnih strešnikov pa bodo poplačani s precej višjo stopnjo donosa, kot je značilna za njihovo panogo (izdelava srednje velikih plastičnih izdelkov). Bistveno pri tem pa je, razlaga Pfeifer, da so zaupali obljubi o močnem, uspešnem projektu. Poleg omenjenih sovlagateljev namerava Gea-SOL v konzorciju podizvajalcev povezati tudi druga domača in tuja podjetja, ki bodo prav tako na podlagi zaupanja v uspeh projekta znižala svoje cene, da bi bil solarni strešnik že v začetnih korakih cenovno ugoden za končne uporabnike. Odmevna promocija: Vsaka hiša - solarna hiša Kot je povedal Aljoša Pajk, strešnik ne bi imel nikakršnega pomena, če ga ne bi podprli tudi s promocijskimi projekti, namenjenimi ozaveščanju končnih uporabnikov o prednostih uporabe sončne energije. S Svetovnim okoljskim skladom (GEF - Global Environment Facility trust fund) so se tako dogovorili za izvedbo projekta Vsaka hiša - solarna hiša, v okviru katerega podjetje Gea-SOL načrtuje, da bo s solarnimi sistemi opremilo dva tisoč gospodinjstev iz 35 slovenskih občin. Celoten projekt, ki bo trajal tri leta, je vreden 3,7 milijona dolarjev, od česar bo 26,7 odstotka sredstev prispeval GEF, okoli 38,6 odstotka stroškov bodo nosila gospodinjstva, 11,7 odstotka pa občine. V okviru že objavljenih razpisov za spodbujanje uporabe obnovljivih virov 23-odstotno udeležbo v projektu načrtuje še država, preostanek sredstev pa bo prispeval Gea-SOL. Enak projekt se v sklopu 5. okvirnega programa EU (področje energije) načrtuje tudi na Portugalskem, v Španiji, Franciji, Italiji in Avstriji, s sofinanciranjem Evropske unije v višini okoli 600 tisoč evrov. Kot je povedal Pfeifer, je projekt dobil podporo predvsem zato, ker sledi smernicam nacionalnega energetskega programa in programa za varstvo okolja, ki se zavzemata za večjo uporabo obnovljivih virov energije, okvirni konvenciji združenih narodov o spremembi podnebja, kjotskemu protokolu in leta 2001 potrjeni evropski zeleni knjigi s področja energetike. Pomembne tudi obetavne napovedi rasti trga S projektom Vsaka hiša - solarna hiša želi Gea-SOL zbuditi pozornost tudi na Hrvaškem in preostalih trgih nekdanje Jugoslavije. Potencial dalmatinskega trga namreč znaša okoli 15 milijonov kosov solarnih strešnikov, kar je toliko, kolikor znaša triletna načrtovana kumulativna proizvodnja. Izreden tržni potencial dokazujejo tudi podatki iz zelene knjige EU, po katerih Evropa do leta 2010 načrtuje, da bo za ogrevanje sanitarne vode s soncem v obliki neposrednih naložb in subvencij namenila okoli tri milijarde evrov. Američane je treba prepričati po njihovo Po uspešni predstavitvi solarnega strešnika na sejmu Inpex v Pittsburghu, kjer je leta 1999 prejel zlato medaljo, sta Aljoša Pajk in Ervin Pfeifer decembra lani obiskala zainteresirane ameriške poslovne partnerje. Stike sta navezala z enim izmed največjih gradbenih podjetij v ZDA, ki na leto zgradi okoli 400 tisoč individualnih hiš. Na podlagi hitrega izračuna, ki je pokazal, da so za končnega kupca prihranki energije celo višji, kot znašajo obresti za nepremičninsko posojilo, in je nakup energetsko varčne hiše znatna davčna olajšava, je podjetje pokazalo veliko zanimanje za nakup in distribucijo solarnih strešnikov Gea-SOL. Sestali so se tudi s potencialnim proizvajalcem strešnikov, enim izmed največjih energetskih podjetij in celo ameriškim ministrom za energetiko. Glede na to, da so vsi trije potrdili izjemen pomen naložb za izrabo obnovljivih virov energije, je Gea-SOL dobil tudi zeleno luč ameriških sovlagateljev v projekt. Podrobnejše informacije o solarnem strešniku so vam na voljo na internet strani www.geasol.si. Vir: Finance