Energetska učinkovitost in obnovljivi viri so priložnost za naše gospodarstvo
Izkoriščanje obnovljivih virov energije (OVE) in učinkovita raba energije (URE) prinašata priložnosti za gospodarstvo. Na današnji okrogli mizi na sejmu Energetika so se sogovorniki spraševali, kako se v to vključujejo slovenski podjetniki. Ti si namreč veliko obetajo od podpor, ki jih na področju OVE nudi država s pristojnimi institucijami. Kot je pojasnil predsednik SIEM Danilo Brdnik, so želeli ob tej priložnosti združiti različne poglede o trendih v Evropi in po svetu, ki se usmerjajo v ustanavljanje novih, zelenih delovnih mest. Pri tem ne vidi težav v tem, da imamo trenutno tehnično vlado. ”Imamo namreč službe, ki morajo delati ne glede na to,” je odločno dejal. Okroglo mizo so na celjskem sejmišču pripravili SIEM, Območna obrtno-podjetniška zbornica Maribor ter Sekcija intalaterjev-energetikov pri OZS.
Da se marsikaj dela na tem področju, kar je spodbudilo konkretni razvoj, meni Stane Merše, vodja Centra za energetsko učinkovitost na Institutu Jožef Stefan. Ključni izziv po njegovem mnenju pa je, kako vzpostaviti stabilno okolje, da bi gospodarstvo, v katerem je treba hitro ukrepati, nanj lahko računalo. Dejal je še, da bi morali razvojne izzive usmeriti v energetsko učinkovitost, saj jo imamo ”na domačem pragu” in v karseda samostojno zagotavljanje energije.
Na povpraševanje pri podjetnikih, ki se ukvarjajo s področjem OVE in URE, zelo vplivajo razpisi za subvencije, ki jih fizičnim osebam ponujajo na Eko skladu. V zadnjih sedmih letih so izplačali 82 milijonov evrov nepovratnih finančnih spodbud. To je po besedah sekretarke Eko sklada Vesne Črnilogar spodbudilo za 488 milijonov evrov naložb. ”Gre za naložbe, ki so tajnostne, dolgoročne in so jih izvajali domači proizvajalci,” pojasnjuje Črnilogarjeva. Ob tem poudari vlogo računov, ki jih morajo posamezniki predložiti vlogi za subvencijo. S temi dokazili namreč tudi na Eko skladu skušajo zmanjševati sivo ekonomijo. ”Od leta 2008 do 2013 smo občanom razdelili 92,3 milijonov evrov za skoraj 62.500 naložb v stavbe. Občinam je šlo več kot 5,4 milijonov evrov za 14 naložb v nizkoenergijske ali pasivne šole, vrtce, telovadnice,” našteva.
Direktorica Energetske agencije za Podravje - zavoda za trajnostno rabo energije Vlasta Krmelj pravi, da je zelo malo občin, ki še nimajo lokalnega energetskega koncepta in da so skoraj v vseh občinah kot eno izmed prvih in najpomembnejših nalog uvrstili varčevanje z energijo v javnih objektih, ki se financirajo iz občinskega proračuna. Hkrati na občinah opozarjajo, da brez državnih razpisov ne bo šlo, saj same denarja za prenovo nimajo.
Podjetnik Tomaž Valher, ki se ukvarja z izdelavo naprav za kurjenje na lesno biomaso, tudi ugotavlja, da državne finančne spodbude na trgu kreirajo večjo in manjšo prodajo, podjetniki pa morajo delati celo leto, ne glede na to, ali je denar na razpisu Eko sklada razdeljen že spomladi. Andrej Lapajne iz Geološkega zavoda Slovenije, kjer se ukvarjajo z geotermalno energijo, je opozoril na nered pri izvajalcih na tem področju, kar posledično predstavlja težave tudi pri zagotavljanju kakovosti nameščenih naprav. Edita Gošnik iz Evropskega razvojnega centra pa pravi, da imajo velika podjetja pri razpisih veliko težav, saj morajo zagotoviti lastni delež, pri tem pa so prepogosto odvisni od bank.
http://www.ce-sejem.si/sejmi/2014/energetika/17-sejem-energetika/novice?id=3426/energetska-ucinkovitost-in-obnovljivi-viri-so-priloznost-za-nase-gospodarstvo-
Celjski sejem d. d.
