Napisal/-a CADfreak » 20.4.2009 21:40
Pozdrav
Sam sicer nisem tehnolog, se pa ukvarjam s konstruiranjem plastičnih kosov. Za sabo imam kar nekaj kosov iz PA6 in PA66.
Najprej je potrebno vedeti, da je PA delno "kristalinični" material in da je zelo higroskopičen. Njegova delna kristaliničnost se pri brizganju posebej izraža kot ti. naknadni skrček. To pomeni, da se kos krči še nekaj časa po brizganju. Pojav je tem bolj izrazit, čim manj je bil kos pri brizganju "nabit". Zato je pomembno, da se dimenzije kosa preverjajo ne samo po ohladitvi kosa, temveč še nekaj dni po brizganju. Pojav je izrazit pri materialu brez ponil (steklena vlakna, kroglice, mineralna polnila...). Prav tako je material zelo anizotropen in ima posledično različne skrčke prečno in vzdolž poti tečenja. Polnila, še posebej steklena vlakna, to anizotropičnost še povdarijo. Poglejmo za primer materiala PA66 Durethan A30 (brez stekenih vlaken) in pa AKV30 (30% steklenih vlaken) proizvajalca Lanxess (nekoč Bayer)
A30
Skrček vzdolžno: 1,18%
Skrček prečno: 1,95%
Naknadni skrček vzdolžno: 0,26%
Naknadni skrček prečno: 0,36%
AKV30 (30% steklenih vlaken)
Skrček vzdolžno: 0,35%
Skrček prečno: 1,46%
Naknadni skrček vzdolžno: 0,04%
Naknadni skrček prečno: 0,05%
Vzdolžno -> v smeri tečenja
Prečno -> pravokotno na smer tečenja
Tudi higroskopičnost vpliva na velikost dimenzij.
Higroskopičnost pa vpliva na pojav, da se lastnosti materiala po brizganju spreminjajo. Ta pojav se običajno imenuje kar "kondicioniranje" in se ga da pospešiti s segrevanjem izdelkov. Tako se zelo spremenita modul elastičnosti in pa žilavost izdelkov. Spet za primer Durethan A30
Modul Elastičnosti
Nekondicionirano: 3200Mpa
Kondicionirano: 1300Mpa
Žilavost (epruveta z utorom pri 23°C)
Nekondicionirano: <10kJ/m²
Kondicionirano: 20kJ/m²
S staranjem na splošno pada trdnost dela, se pa mu dviga žilavost. Včasih je to pomembno pri kakšnih zaskočkah, ki se lahko, ob predpisani deformaciji, zlomijo ob sveže brizganih kosih, na kondicioniranih pa so povsem uporabne. V ekstremnih primerih se dopušča, da kos takoj po brizganju pade v kad z vodo. Drugače velja grobo pravilo, da bo material dosegel končne mehanske lastnosti po cca 2 tednih skladiščenja v normalni atmosferi (ta doba je zelo odvisna od temperature in vlažnosti v zraku).
Ta anizotropičnost je ena glavnih težav za kosntrukterje orodij še posebej v primeru polnila iz steklenih vlaken. Tako se načeloma ploščati kosi iz PA s steklenimi vlakni, ki morajo biti ravni, dolivajo z ene strani po dolžini in ne v sredini, kar bi glede na orodje mogoče bila ugodnejša režitev. Ploščat kos iz PA s steklenimi vlakni in sredniskim dolivkom je izredno težko, če ne celo nemogoče, nabrizgat ravno.
Zaradi higroskopičnosti je sušenje granulata izredno pomembno. Sušenje v peči načeloma ne zadostuje, nujna je uporaba sušilca na suhi zrak. Slabo sušen material da estetsko slabe kose (lise) in zelo poslabša mehanske lastnosti (krhkost).
Prednost PA (brez ponil) so dobro tečenje. Sam imam v proizvodnji izdelek iz A30 dolžine cca 90mm, širine 10mm ter debeline 0,8mm, ki se ga napolni z brizganjem s čela. Mora pa zato orodje biti dobro "tuširano", saj se prelivi pojavijo zelo hitro. Seveda je tečenje materialov s polnili slabše. Prav tako lahko PA ostane v polžu sorazmerno dolgo, predno se prične razgrajevati. Orodja morajo biti tudi dobro odzračena, saj PA sorazmerno rad "zažiga" (dizel efekt).
Za konec je potrebno povedati tudi, da je skupina PA granulatov zelo široka, saj obstajao posebne izpeljanke za posebne namene. Tako imajo PA-ji za elektrotehniške namene pogosto polnilo iz steklenih vlaken in pa dodatke za samougasnost in negorljivost. Vsi ti dodatki načeloma zelo vplivajo na predelovalnost (navadno na slabše)....
Toliko z moje strani...
LP
Jože