Krivljenje

[Demz]

Pri aluminiju se mi vedno zatakne, tu nikoli ne zadanem pravega K faktorja.

Kako pa vi to krivite :
Material je AlMgSi1, debelina 3mm, imam R krivljenja R=3 mm in R=8 mm.

Za R=3 bi vzel prizmo 20, za R=8 pa 35. Naprimer. Kakšen bo K ?

Saj vem, da boste zakomplicirali z vsem možnim, pa vzdolžno - prečno itd, toda - kaj pravi praksa?

[grega09]

Naredi si testne kose:
https://designandmotion.net/design-2/manufacturing-design/sheet-metal-k-factor/

in ga izračunaj:
http://knac.co.nz/calculator/

Seveda ti je statistika jasna in veš, da je dobro narediti nekaj testnih kosov. Lahko jih obračaš levo, desno, gor, dol, postrani, pošrek, diagonalno, navpično, vodoravno, horizontalno, itd.

Vzameš neko sredino in za normalno "piganje" bo dovolj dobro...

Kakšno prizmo vzeti, da bo padel ven pravi radij? To je pa res bolj vprašanje za prakso. Poizkusi in z radij lističi izmeri kakšen radij si dobil...

Jaz bi tako, mogoče bi kdo drug pa drugače...

[Demz]

To vse vem ... v glavnem mi jekla in NR jekla ne delajo težav. Aluminij pa. Zato sprašujem, kako to počne praksa.

[grega09]

Kaj ti povzroča težave v primerjavi z jekli (konstrukcijskimi in nr)?

Če prav razumem, zgornji opisani postopek za jekla deluje, za aluminij pa bolj tako tako?

[igorb]

za aluminij je potrebno poznati kemično sestavo,ker se trdota spreminja ,oz je odvisna od njegove kemične sestave,če je kemična sestava na spodnjem tolerančnem območju oz komaj zadostna za deklarirano kvaliteto(večina materiala dostopnega na našem trgu) lise po materialu oz oksid pomeni neenakomerno porazdeljen silicij v materialu, se pojavijo težave,material poka in radij se spremeni,izkustva pravijo da je bolje za prosto upogibanje uporabit večji radij npr 2mm in matrico 6 do 8 debeline,odvisno od smeri vleka,nekatere aluminije npr za letalsko industrijo grejejo v avtoklavih da je postane material mehkejši in po krivljenju jih nazaj segrejejo da dobijo prejšnjo trdoto

[Demz]

Z aluminijem imam večni problem. Ni šans, da bi v prvo ugotovil K, še huje - običajno ponovljivosti sploh ni. Plošče v isti sarži ... ena se krivi idealno, druga elastično, tretja plastično kot čikgumi . Pri aluminiju doživljam K faktor 1 ali pa celo negativnega (??). Zato sem vprašal, kaj pravi praksa.

Torej greli ga menda ne bomo (premalo zaslužimo). Je kdo preveril, če se splača podlagati folijo med prizmo in materialom? Ker imam občutek, da se material "zakoplje" v robove prizme - ker je pač mehek ...

[borisk]

pri aluminiju je problem še v kakšnem stanju je kar se tiče staranja. Če večji problem je pri krivljenju cevi, frišne cevi brez problema, 3 mesece stare bo pokalo kot noro.

[grega09]

Enkrat sem se pogovarjal o izvedbi nadgradnje namenske krivilke za aluminjaste izdelke. Obstoječa je imela prizmo iz teflona in se jo je pač zamenjalo, ko je bila izrabljena, kar ni bilo pogosto. V hiši je bil še CNC in ni bilo problema za takšne stvari. Je pa res, da se je šlo za dokaj tanke pločevine do 1 mm. Nadgradnje potem nisem izvajal...

Tako da ja, umetni material na prizmi je mogoče za preizkusiti in boš videl kaj bo padlo ven.

[igorb]

obstajajo prizme z progresivnim radijem,ta zmanjša trenje.enako obstajajo prizme ki imajo teflonske vložke na radiju in se jih sčasoma zamenja,boljše je uporabit prizmo z progresivnim radijem.

[fikus_]

Aluminiju se s starostjo spreminjajo mehanske lastnosti, že po nekaj mesecih! Poleg tega ni vseeno v kateri smeri glede na smer valjanja se krivi. Tako da edina zanesljiva stvar je naredit test za vsako šaržo posebej.

[grega09]

Kot razumem ima probleme že v isti sarži...

[igorb]

probleme ima v isti sarži ker je material slab oziroma silicij v materialu ni enakomerno porazdeljen
material je slab in edina rešitev je da zahtevaš od proizvajalca drugi material,enak problem se pojavi pri rezanju ko laser za nekaj časa dela grod ali iglo ali izgubi rez,to je napaka v materialu oziroma slab material če boš zahteval analizo bodo tolerance v spodnjem še sprejemljivem polju.

[grega09]

Pri lokalnih izdelovalcih (manjši orodjarji) kosov za avtomobilsko industrijo sem že nekajkrat naletel na odgovor, da če ne bi delali iz "odpadnega materiala", ne bi prišli čez s ceno. Tako, da podpiram analize materiala, realnost je pa drugačna. Na papir lahko napišeš pa karkoli si zaželiš, samo plačati moraš... Je pa res, da je v teh primerih šlo za jekla.
Če se gre pa za lastne izdelke, potem je pa zgodba čisto drugačna in lahko imaš vpliv na izbiro materiala oz. ga moraš imeti, če daš kaj na kvaliteto izhodnih izdelkov.

[Demz]

Nee - ni šans, da bi se dobavitelji ene tako velike potrošnje kot je to avtoindustrija, posluževali drugoklasnih materialov. Tega ne verjamem. In to zato, ker imaš z drugo klaso samo kup problemov namesto uspešne proizvodnje.

Se pa izredno zavedam, kaj nam prodajajo trgovci. Ker je bilo od nekdaj tako, da so vmes podtikali materiale pod klaso . Kje to najhitreje vidiš - ravno pri preoblikovanju (krivljenje in globoki vlek). Pri globokem vleku itak ne skriješ nič.

Tale aluminij bi si itak na forumu zaslužil svoj lasten kotiček. Vse pri njem je posebno. Od rezanja naprej. Ali morda res že od nabave ...

Pred sto leti sem pripravljal pozicije za vojaške čolne, ki jih je delal Soko Mostar. Na škarjah na nožih se je napackalo toliko aluminija, da so se škarje ustavile! Na dvometrskih nožih je bilo vsaj 1,5 mm aluminija .. , cel hudir. Nihče ni znal povedati rešitve, na koncu sem vsake toliko zrezal vmes ploščo NR (da je pobrala Alu stran) in namazal z lojem. Nobeno moderno ločilno sredstvo ni tako dobro kot dobri stari loj.

Krivljenje je pa naslednja zgodba, vsakič sem slabe volje, ko dobim to v delavnico. Saj ne bi bil tak problem, če bi bile cimpermanske tolerance ... , ampak niso.

[Demz]

Nisem v zgornjem sestavku navedel, toda tako veliki koncerni kot so v avtomobilski industriji, imajo lastne standarde in vstopne kontrole. Npr DB se čisto požvižga na DIN in EN itd - za njih so posebni protokoli pri atestih materialov.

Si ne predstavljam, kako bi tem "maherjem" lahko prodal materiale pod klaso.