Statika lesene garaže

[runocar]

Ali lahko zaupaš, na kak način določiš dopustni vertikalni pritisk dna temelja na zemljino, če imaš podatek kot v tem primeru: peščena zemlja, globina 60 cm?

Ne vem kakšna je nosilnost. Vem pa nekaj, da pri težjih konstrukcijah rabiš večji temelj, in pri lahkih tudi Vendar ne iz istega razloga. Pri močno vertikalno obremenjenih temeljih je problem nosilnost tal, pri lahkih konstrukcijah pa je običajno problem prevrnitev oz. problem stabilnosti in nosilnost ne igra praktično nobene vloge. Pri lahkih kosntrukcijah je težko zagotoviti primerno majhno ekscentričnost rezultante v temeljni regi, zato se v danem primeru ne obremenjujem z nosilnostjo, ampak s pretirano ekscentričnostjo. Jasno pa je, če so tla res slaba, da jih je potrebno predhodno nekako sanirati.

LP

[Žerjavar]

da pri težjih konstrukcijah rabiš večji temelj, in pri lahkih tudi

Večji od česa?
V vsakem primeru, ko je na temelj obremenitev z vertikalno silo in momentom, sta dva robna pogoja: dopustni tlak roba dna temelja in dovoljen delež dna temelja obremenjen na tlak. Mene zanima dopusten (z upoštevanjem varnosti) tlak zemljine na robu temelja.
Sem namreč razvil (kar precej let) neko formulo za aktivni vertikalni pritisk na zemljino iz mirnega zemeljskega tlaka (globina, kot notranjega trenja). Še vedno ne vem, če je praktično uporabna.

[runocar]

Večji od česa?

Večja kot je obtežba, večji mora biti temelj, da se napetosti zmanjšajo n dopustno raven.

Drugače pa mogoče tole kaj pomaga
https://drive.google.com/file/d/1mlc2HcTZVoNOdifK7AwzCSZ0oJJzuOic/view?usp=sharing

[Žerjavar]

Drugače pa mogoče tole kaj pomaga ...

Hvala!
Prvič vidim kot komplet. Moram malo naštudirati. Morda bom še prosil za kaka pojasnila.

Jasno pa je, če so tla res slaba, da jih je potrebno predhodno nekako sanirati.

Zame so tla taka kot so. Vprašanje je le, kako veliko površino in na kaki globini je treba uporabiti glede na obremenitev. Je pa vprašanje, ali boš na tako površino deloval direktno z betonskim dnom temelja, ali najprej z ustrezno debelino slabšega tampona, nato na manjši površini kvalitetnega tampona in nanj z betonom na še manjši površini. Ali se motim?

[acme12]

Samo v razmislek:
Ker delaš nadstrešnico za avte, predvidoma na stavbnem zemljišču... za tak objekt rabiš gradbeno dovoljenje za manj zahteven objekt (enako kot za hišo). Pri gradnji pa bi moral imeti načrt za izvedbo, ki bi vseboval vsaj arhitekturo in gradbene konstrukcije (statiko). Drugače ste v prekršku lastnik zemljišča in tudi izvajalec.

Če bi bil objekt kmetijski (lopa, silos ....), na kmetijski zemlji, če imaš status kmeta in velikosti do 150 m2 in višine pod 6 m, in odvisno od pogojev prostorskega akta... in bla bla, bi v tem primeru mogoče prišel skozi tudi z gradbenim dovoljenjem za nezahteven objekt.

Če zgradiš na črno, in če se kdo vtakne vate si ga naj.... V kolikor se boš odločil za ta način (ki ti ga ne priporočam) ti predlagam vsaj naslednje, da se bo mogoče dalo vsaj zlegalizirati v bodoče:
- Za umestitev v prostor se pozanimaj na občini in upravni enoti kje in kaj sploh lahko zgradiš na predvidenem zemljišču.
- Konstrukcijo naj ti izračuna statik s štempljem. Izdela naj tudi PZI. V kolikor bi namreč bil objekt poddimenzioniran, bi ga namreč moral kasneje ojačati (najbrž bi v primeru legalizacije fasal celo tehnični pregled), saj drugače ne boš prišel skozi papirje. Aja, sanacija ni nobena prav posebej lepa in še bolj pa ne poceni.

V kolikor ne boš imel izpolnjenih zgornjih dveh pogojev legalizacija ne bo možna in potem najbrž veš, da sledi rušenje. Mi lahko verjameš, saj delam na tem področju.

Konstrukcija:
Kar se tiče konstrukcije, bi se tu strinjal z Žerjavarjem. Leseni del je prešvoh. Statiki ne projektirajo s Solidworksom, temveč projektirajo z drugačnimi pogoji, drugimi programi, drugimi standardi - EVROKODI za les, beton, jeklo... Najbolj izpostavljena lega bo morala biti po mojih izkušnjah za betonsko/ opečno kritino, hladno streho..., vsaj nekje ca. lepljenec-GL 20/40 cm (raje 20/44) ali celo nekaj več, če jih boš slučajno spajal na napačnih mestih. Pri špirovcih bo bolje, da širino dodaš višini oziroma špirovec dimenzij ca. 10/18 cm (raje 10/20).

Zaradi velikosti objekta bi konstrukcijo poenostavil:" Sleme bi prestavil v sredino glavne strešine. S tem bi dobil eno slemensko in dve kapni legi vse pribljižno enakih dimenzij, kar je pomembno pri nabavi lesa. S tem se znebiš ene lege(v tvojem primeru slemenske) in spornih podpor. Špirovci bi bili enakih dimenzij enako obremenjeni. Tako bi dobil optimalno razmerje med namembnostjo in nosilnostjo konstrukcijskih elementov oz. vse bi bilo bolj homogeno enostavno in posledično tudi kar nekaj ceneje. Lahko bi se znebil tudi notranjega stebra, če bi tam naredil vešalo. Za kurnik (izzidek) pa slediš zasnovi osnovnega dela". Zavetrovanje strehe tudi bi bilo smiselno urediti. Kakorkoli, nujno rabiš statika.

[runocar]

Je pa vprašanje, ali boš na tako površino deloval direktno z betonskim dnom temelja, ali najprej z ustrezno debelino slabšega tampona, nato na manjši površini kvalitetnega tampona in nanj z betonom na še manjši površini. Ali se motim?

Ne motite se. Ceneje je sanirati tla z boljšim materialom, kot kopati do dobrih tal in nanje nasloniti temeljno peto. In glede nosilnosti je na izboljšanih tleh seveda lahko manjši temelj - vse do dopustne ekscentričnosti.

[ww2]

Pozdravljeni,
prosim vas za pomoč pri obnovi ostrešja starejšega hrama približne dimenzije 6 x 4 m:
- na vsaki strani so trije stebri 20 x 20 cm
- vzdolžna nosilca 20 x 24 cm
- 3 prečni nosilci 20 x 24 cm, oba krajna nosilca sta na sredini podprta s stebrom, sredinski nosilec pa ni podprt
- naklon strehe 36°
- kritina: betonski strešniki
- lokacija: V Slovenija, 350m n. v.

Zanima me naslednje:
1. Ali lahko premaknemo kapni legi za 30 cm navzven, tako da se ne nahaja direktno nad nosilnimi stebri? Kakšna naj bo dimenzija kapnih in slemenske lege? Je presek 16 x 20 dovolj?
2. Trenutno poizvedujemo, če je možno ostrešje dvigniti (za cca 50 cm) in ohraniti isti naklon strehe. Kako predlagate, da se lotimo izdelave ostrešja v tem primeru? Zanima me kje in kako podpreti kapno lego.
3. Ali so špirovci preseka 12 x 16 primerni?

1.PNG (14.25 KiB) Videno 4109 krat

2.PNG (22.18 KiB) Videno 4109 krat

3.PNG (13.03 KiB) Videno 4109 krat

[Žerjavar]

Če bi prebral nekaj tem o ostrešjih, bi spoznal, da je stalno vprašanje možna obtežba zaradi snega. SLO. ima 4 področja, kjer lahko na 350 mnv zapade od 0,9 do 3 kN/m2; Nujna je še lokacija (občina).
Iz vprašanj razberem, da imaš namen zamenjave špirovcev in 3 leg? Kakšna bo nova tlorisna velikost prekritja (a x b)? Tudi svetle višine garaže nisi podal.
Dvig ostrešja pa je odvisno od sporazuma z mejašem. Če je stavba blizu meje, bolj zasenči sosednjo parcelo - je parcela manj vredna.

[ww2]

Hvala za odgovor.

Točno tako, zamenjati želim lege in špirovce.
Tlorisna površina strehe: 45m2 (6,3 x 7,2)
Svetla višina: 260cm, v primeru dviga +50cm
Lokacija: Kozje - 1,6kN/m2?

Lp
Tine

[Žerjavar]

Svetla višina? Kako visoko vozilo bi želel zapeljati v garažo? Ali
želiš prostor nad to višino izkoristiti v druge namene (vse ali le nekaj)?
Bi morda zmanjšal naklon kritine, da ohraniš isto višino (koliko?) slemena?

[ww2]

Gre za garažo za traktor in ostale stroje.
Ja, zgornji prostor želimo v celoti izkoristiti, zato razmišljamo o dvigu strehe za 50 cm, pri čemer bi ohranili naklon. Se pravi da želimo dvigniti slemensko in kapni legi za 50 cm. V bistvu želimo narediti 50cm visok kolenčni zid, ki ga sedaj ni. Seveda, to opcijo še preverjamo na občini.

[Žerjavar]

Ena od možnih rešitev: Od obstoječega ostane na svojem mestu: stebri 6 kom, lega 650 cm 2 kom z 8 rokami v smeri lege. Delam na predpostavki, da so stene garaže pritrjene na obstoječe stebre in morajo tam ostati.
Za podaljšanje stebrov so potrebne izdelane skobe (klanfe) 90 cm 12 kom. Pohodna tla so lahko na višini 280 ali 370 cm.

[ww2]

Hvala za predlagano rešitev.
Prosim te še za nasvet glede dimenzije leg (kapne/slemenske) in špirovcev.

[Žerjavar]

Na kateri višini bodo tla gornjega prostora? Kakšna bo max obremenitev teh tal (skupna naložena teža)?

[Oskar2016]

Da ne odpiram nove teme, si bom kar tole izposodil...
Torej, na sliki se vidita 2 prehoda, ki sta narejena v nosilni steni oz vcasih je bila to zunanja stena, potem so dozidali se naprej... in to steno bi rad podrl, vendar ne vem ali jo lahko kar podrem ali je treba kaj "ojacat"... eni pravijo da ni potrebe, ker je razpon samo 3,5 metra, spet drugi pravijo da obvezno podpret...prilagam skico, kako sem si zamislil...uporabil bi HEA 180ali pa HEB180(kaj je sploh razlika) profil, ki bi ga privaril ali pa privijacil na stebre iz 150 cevi s platami 15mm ter sidral v tla...ali je v takem primeru treba profil se kaj povezati z zgornjo plato, ali je lahko samo "prosto" postavljena konstrukcija, da v primeru ce se kaj upogne, se potem plata"nasloni" gor? Hvala ze vnaprej za kak koristen nasvet:)