Izbira batnega kompresorja

[Slavc]

Že večkrat sem napisal, da me v tem primeru teorija ne zanima. V praksi v tem primeru povzroča težave.
Pri delu s pnevmatskimi orodji je atmosferski tlak nepomemben in se ne upošteva, saj pnevmatsko orodje z njim ne more opraviti nobenega dela. Že 1 bar tlaka pa že lahko opravi delo.

Moja trditev popolnoma drži. Dvig tlaka v 100 litrski posodi za en bar je 100l zraka in 10 bar v posodi je 1000l zraka. Če imamo kompresor, ki ima efektivni pretok 100 litrov, bo v 10 minutah dvignil tlak v posodi iz 0 bar na 10 bar. To pomeni, da kontinuirano doda vsako minuto 100 litrov zraka.
Deutz, po tvoje bi za tlak od 1 do 2 bara potreboval dvakrat več časa, torej dve minuti. NAROBE. Ne vem, koliko zraka bi po tvojem moral dodati za 3 bare.

To je enostavno potrditi. Vzami štoparico, stopi k tlačni posodi in kompresorju, ki ima znan pretok in prekontroliraj, ali pa kontroliraj dvig tlaka v posodi in ugotovil boš, da se v enakih časovnih presledkih tlak dviguje za en bar.

[Demz]

Mi pa živimo na Zemlji. Za nas je referenčna točka - pač atmosferski tlak, ki smo ga dogovorili. 100 kPa. Konec. Od tu se zadeva nadaljuje.

Razen če bi šel rad na Luno. Potem bo pa treba res vzeti drugo referenčno točko.

Nismo ga dogovorili pač pa izmerili !!! (živosrebrni barometer cca 760mm Hg ali pa vodni stolpec cca 9,8 m)

Ne, dogovorili smo ga.
Ok, smo ga izmerili. Toda dogovorili smo se, da je to naša referenčna točka. Zelo enostavno..

Tule vsi lajamo v isto grmovje, Slavc pravi svoj model, samo iz malce drugačnega vidika. Jaz npr. pa hočem malce poenostaviti, ker zame in za mojo trenutno uporabo ne potrebujem toliko faktorjev v enačbi. Res pa, da če bi šel živet v vesolje, ali pa sto metrov pod vodo, bi jih pa rabil.

Toda za našo normalno uporabo v vsakdanu, našem strojniškem vsakdanu, pa čisto zadostuje P1 x V1 = P2 x V2.

[Deutz]

Toda za našo normalno uporabo v vsakdanu, našem strojniškem vsakdanu, pa čisto zadostuje P1 x V1 = P2 x V2.

In kaj je pri tvoji formuli P1,P2,V1 in V2 ??

Prosim te če mi lahko na enem konkretnem primeru prikažeš uporabo te formule in kaj z njo izračunaš ?
Npr. če imam posodo 100 lit. v kateri je začetni (relativni, v odnosu na okolico oziroma tisto kaj manometer na posodi pokaže) tlak=0 bar in imam kompresorsko glavo z efektivnim pretokom npr. 100 lit/min.
Hvala.

[Demz]

Pritisk 1 krat volumen 1 je enako pritisk 2 krat volumen dva.
Boyle- Mariott-ov zakon? Star okoli 200 let.

Ko greš pa v podrobnosti, torej z različnimi plini in različnimi temperaturami, pa uporabiš splošno plinsko enačbo. Torej : PV = nRT

Naprej naj bi bila v bistvu samo še kvantna mehanika. Ok, seveda so še detajli, toda ... saj gre samo za navaden kompresor. Za vsakdanjo uporabo ali kako?

[vili]

še malo ata KRAUT - a:..., glede zraka - plinov..., da ne bomo kar nekaj nabijali..., če je še kaj novejšega, pa nevem...

WP_20200304_09_01_19_Pro.jpg (616.01 KiB) Videno 2170 krat

WP_20200304_09_01_37_Pro.jpg (532.77 KiB) Videno 2170 krat

no gre pa kompresija zraka v valju po politropi, tako sta me učila profa žun in stušek..., če je prav...

[Deutz]

Pritisk 1 krat volumen 1 je enako pritisk 2 krat volumen dva.
Boyle- Mariott-ov zakon? Star okoli 200 let.

A.... ja ???
In kje je potem moja napaka ko sem Boyle-Mariotte-ov zakon garfično prikazal upoštevajoč relativni tlak v posodi (kakor ga pokaže manometer na kompresorju) ???

kompres_00_m_m.jpg (8.1 KiB) Videno 2068 krat

kompres_01_m_m.jpg (12.7 KiB) Videno 2068 krat

Saj si sam povedal:

...Ok, smo ga izmerili. Toda dogovorili smo se, da je to naša referenčna točka. Zelo enostavno..
.....Toda za našo normalno uporabo v vsakdanu, našem strojniškem vsakdanu, pa čisto zadostuje P1 x V1 = P2 x V2.

[SAJKO]

Če se prav spomnim , 30 let nazaj so nas učili, da se za plinski zakon jemljejo tlaki in temperature od absolutne ničle, ne pa od sobne temperature in tlaka. Če bi jemal atmosferski tlak, bi začel pri npr -0,2bar (vakuuma), to stiskal recimo na polovico, pa bi moral dobit -0,4bara (vakuuma). Če bi začel z -0.5bar, bi dobil pa -1bar-i popoln vakuum,se pravi bi najprej imel nekaj razredčenega zraka v posodi, ga stisnil , pa bi dobil ven nič-ni prave logike. Temperatura pa glih tko-imel bi plin na npr. -10 st po Celziju, ga stisnil na pol, pa bi se ohladu na -20 C. Če bi šlo to, bi najbrž lahk kakšen perpetuum mobile pogruntal, če bi mal pomozgal.

[Demz]

Pritisk 1 krat volumen 1 je enako pritisk 2 krat volumen dva.
Boyle- Mariott-ov zakon? Star okoli 200 let.

A.... ja ???
In kje je potem moja napaka ko sem Boyle-Mariotte-ov zakon garfično prikazal upoštevajoč relativni

Je ni. Ni napake.

Saj pravim da lajamo v isto grmovje. Kaže da imamo preveč časa in občudujemo kompresorsko tehniko. Vsi zdravi in vse mašince po delavnici nam veselo delajo.

[Demz]

Avtomehanik ko ti menjuje kolo na avtu, - ga pač ne zanima nevemkoliko, kaj je to avogadrovo število, zanj je pomembno, da mu bo pnevmatska pištola pač ustvarila zadosten moment na ključu.

Samo to sem želel pokazati. Da ni treba vedno preveč komplicirat. Kako smo že imeli ... tolerance?
Ja, zadevo je treba obravnavat v toleranci. Čim več nepotrebnih faktorjev že na samem začetku zmetati ven iz enačbe.

Zdej grem pa še malo na šiht ...

[Deutz]

Če se prav spomnim , 30 let nazaj so nas učili, da se za plinski zakon jemljejo tlaki in temperature od absolutne ničle, ne pa od sobne temperature in tlaka. Če bi jemal atmosferski tlak, bi začel pri npr -0,2bar (vakuuma), to stiskal recimo na polovico, pa bi moral dobit -0,4bara (vakuuma). Če bi začel z -0.5bar, bi dobil pa -1bar-i popoln vakuum,se pravi bi najprej imel nekaj razredčenega zraka v posodi, ga stisnil , pa bi dobil ven nič-ni prave logike. Temperatura pa glih tko-imel bi plin na npr. -10 st po Celziju, ga stisnil na pol, pa bi se ohladu na -20 C. Če bi šlo to, bi najbrž lahk kakšen perpetuum mobile pogruntal, če bi mal pomozgal.

NE OBSTAJA atmosferski tlak od -0,2 bar !!!!

Obstaja le atmosferski tlak od +0,2 bar in to na nadmoski višini cca 8000m (na Zemlji seveda, na drugih vesoljskih telesih pa odvisno od gostore atmosfere, če obstaja !)

Vakuum je 0 bar !... torej če v prostoru ni nobene molekule plina (kaj pa v praksi verjetno niti ne obstaja)

[SAJKO]

Ah, daj se no ne zapikuj.

[Deutz]

Ah, daj se no ne zapikuj.

OK ne bom več...

[dakomat]

Pozdravljeni. Spremljam tem od začetka in moram prisloniti svoj pisker... Vsaka čast za debato, res zelo pučno... Ker pa sem se v službi ta teden, en dan ukvarjal z tlačno posodo, bom še malo tu napisal.

Deutz je grafično prikazal koliko zraka je v posodi pri določenih tlakih... Vse super, samo zrak ni tako stisljiv, da bi to šlo v nedogled po tej enačbi, kot je on grafično prikazal. Če vzamemo kot medij vodo, namesto zraka, bo stvar bistveno bolj razumljiva. Nalijemo v rezervoar 100 l vode (več ne gre noter) pa dvignemo tlak na 2bara in bo noter cca 100,2 litra vode, ker voda ni tako stisljiva kot zrak. Torej pri 3 barih zraka ne bo noter 600 l zraka...

[Demz]

Voda ni stisljiva. Je tekoče agregatno stanje, kar pomeni da so molekule ena zraven druge. Tako kot bi v posodo nasul pšenico. Koliko jo lahko stisneš?

Torej, če si izmeril pri dveh barih 100,2 l volumna, je to na račun raztezka posode same.
Saj veš - tapametni prej popusti .

[Demz]

Pri plinskem agregatnem stanju je pa med molekulami ... ogromno prostora, zato se ga lahko tudi stiska - dokler se ne bo utekočinil.

Za utekočinjenje pa potrebuješ kar ohoho pogoje. Pritisk in temperaturo.

Ne pozabit, molekule v plinskem stanju migljajo med seboj s hitrostjo okoli 500 km/h, torej tudi lahko migrirajo s to hitrostjo, če jih usmeriš.

Plini so zelo stisljivi. Tekočine pa nič.