Letva za krivljenje pločevine?

[RUXI]

Lep pozdrav.
Mi lahko prosim povete iz kakšnega materiala je letva za krivljenje pločevine.
(Imam stari ročni stroj (Yugoslavija Čuprija) 1 meter dolžine (1mm debelo pločevino lahko kriviš).In je letva uničena.
Sedaj bi moral narediti novo ampak nevem če je kaljena
in iz kakšnega materiala je.
Mislil sem da bi jo naredil iz Č.4732 potem pa dal kaliti.
Prosim za pomoč.

[jan.23]

Tukaj piše, da je orodje za abkant iz materiala C45 ali 42 CrMo4 in induktivno kaljeno.
Verjetno potrebuješ to bolj kot ne za hobi varianto in bo za tvoje potrebe dobro tudi brez kaljenja, ... predvsem zaradi cena.

[fikus_]

Lahko pa izdelaš prizmo iz St52, za robova, kjer se polčevina naslanja pri upogibanju pa daš kaljeni okrogli palici. Ti dve palici sta samo položeni v utor, ki preprčuje, da bi ju potisnilo v stran.

LP

[iga10]

Če boš zadevo redno (večkrat) uporabljal se ti splača plačati nekaj več za boljši material. Pred mesecem-dvema sem slučajno dobil informacijo, da nekateri proizvajalci abkantarc uporabljajo kaljen SSAB-ov material Toolox. Nisem pa si zapomnil ali 33 ali 44, bi pa ugibal da 33...

[iga10]

Nisem pa si zapomnil ali 33 ali 44, bi pa ugibal da 33...

Se opravičujem, ugibam, da Toolox 44..

[jan.23]

Ruxi, praviš da je letev uničena. Ne vem kaj pomeni za te uničena, če pa je samo obrabljena, se pa da tudi pobrusiti in bo zopet "skoraj nova". Npr. http://www.brusilstvo-jereb.si/

[RUXI]

Stroj za piganje (špenglarski)pločevina do 1mm.
(Industrijskih proizvoda-Čuprija Tip KMK 1/1000)
Za zvijanje miraš potegniti malo mizo navzgor.
Letev je obdelana pod kotom in sicer na samem kraju kjer se zvija pločevina je nekje 0,5mm debelo potem se dviga pod kotom vse do vrha (0).
To je zelo stara mašina ki ima še tračnico preko pod njo pa ta trak (nož) za upogibanje.
Meni je najlubša stvar ker imam pregled na pločevino ki jo zvijam.(staro je vedno dobro).
Tako da tukaj ni nobene možnosti kakršne koli predelave na prizmo.
Sem pa včeraj v Merkur-ji dobil okrogli materijal Fi-50.
Č.4732 in ga nesel da mi ga zreska gre pa tudi v peč da se material pobolša na žilavost HRC ~60.
Nevem če bo zdržalo pri zvijanju če se mi nebo vse skupaj deformiralo.Glede materiala Č.4320 pa so mi nekateri odsvetovali ker pod krivljenjem lahko poči.
Nevem!!! Zato tudi sprašujem kaj bi lahko bil ta material.

[vili]

Č.4732 in ga nesel da mi ga zreska gre pa tudi v peč da se material pobolša na žilavost HRC ~60.

ta trditev je malo čudna pri trdoti ne žilavosti 60 HRc bo žilavost zelo nizka, bo potrebno po kaljenju kar visoko popuščati, če želiš žilavost, če pa trdoto, pa nizko je pa potrebno pogledati diagrame, to ne gre kar tako na pamet, je pa to jeklo za tvoj primer 1a

[RUXI]

Nevem točno.
Ampak mi je bilo rečeno da je ta material zelo dober s tega vidiaka ker se da pobolšati na trdoto do 60 hrc.
ne pa kaliti.
Kali se material Č.4320 ki pa naj bi bil problem ker ni elastičen in lahko pokne.
Saj pravim nimam nekih izkušen.Sem pa se glede tega pogovarjal z temi starimi mački ki so delali v Mariborski industriji.
Kar se pa mene tiče Nevem!!!
Ker če bi vedel potem nebi spraševal vas po forumu za nasvet.

[vili]

da ne bomo nabijali v prazno, še malo krauta o toplotni bodelavi, če seveda kraut še kaj velja
jekla z zadnjima številkama 20... po jus pa so jekla za cementacijo, to so jekla z malo ogljika in nevem zakaj bi pokala, običajno so problematična jekla z veliko ogljika (primer 1530, 1730) seveda če so neustrezno obdelana, obremenjena... pa še kaj

[magnum44]

Izgleda da manjkajo osnove od osnov.
Po starih JUS oznakah pomenijo oznake na zadnjih dveh mestih (seveda glede na prvi dve mesti) 30 do 39 -jeklo za poboljšanje, 20-29 pa jekla za cementiranje. Jekla za cementiranje imajo premalo ogljika, zato se jih ne da kaliti, se pa cementirajo-pomeni naogličijo - v njihovo površino se vnese ogljik, potem pa ta površina kali - jedro ostane mehko. Jekla za poboljšanje se pa lahko kali ali poboljša. Pa spet, kakšna je razlika: samo v temperaturi popuščanja. Poboljšanje je kaljenje, z višjo temperaturo popuščanje, kjer trdi martenziti razpadejo na finozrnate troostite in soorbite do cementitov in bainitov, ki za rezultat dajo sicer manjšo trdoto, pa zato večjo žilavost.
toliko glede teorije. Sicer pa je izbira Č4732 dobra, bo pa izdelava težavna: najprej boš porezkal iz okroglega, potem kalil v dovolj veliki peči in popustil (poboljšal). Pri tem se bo močno deformiralo. In kaj potem ? Boš ravnal z macolo ? Če bo ravno prav poboljšano, bo delovalo kot vzmet in ga ne boš poravnal. Morda boš porezkal z dovolj dodatki, po poboljšanju pa še enkrat obdelal, kar pa ni enostavno, ker ga je zaradi dolžine težko upeti na stroj. Razmisli o tehnologiji izdelave, ne samo o materijalu. Če boš pa delal iz naprimer UTOP N (w.nr. 1.2312 ali 1.2311) boš že dobil poboljšan surovec na cca 25-30 HRc, kar je razmeroma mehko, Toolox 44, ki naj bi imel 44 HRc, je že spodobno trd, malo težji za obdelavo, ampak se da, 60 HRc pa je preprosto pretrdo, in bo zarado majhne žilavosti počilo