Tolerance za krčne spoje

[arbajter]

Po spletu zaman iščem tolerance za krčne spoje jekla. Tolerance za puše in osovine, ali sploh obstaja priročnik za krčne spoje? Katera temperatura je optimalna za segrevanje puš ,da se pri montaži skrči, in prime.

[vili]

za krčni nased moraš najprej vedeti kaj želiš od njega, ja:

bo prenašal moment ali kaj drugega, kar nekaj,
preračunaš, glede na koeficient trenja, kakšne morajo biti sile pri skrčku, oziroma kakšno moraš imeti razliko premerov čepa in luknje, seveda moraš pa kontrolirati tudi napetosti v elementih, ki jih boš na tak način sestavljal, tko nekako, ker lahko običajno puša ali pesto tudi poči, ko se ohladi..., ko to veš, greš pa (luknjo) segrevat ali (čep) ohlajat, da boš to sestavil, moraš pa vedeti kakšni so temperaturni raztezki - skrčki teh delov, ker, ko ti bo zgrabilo na polovici si zahebal..., ni "rešitve"..., mislim, da je to to...

imaš pa to v ata KRAUT - u okoli 530 - desete strani..., no je kar malo računanja..., to pa..., ampak gre..., ja ni pa vsega na googlete-tu...

no gredo pa natisni - krčni nasei tudi na hladno (prešanje), če so razlike premerov relativno majhne...

[grega09]

Kot je rekel vili to ne moreš kar na pamet.
- Najprej moraš poznati zunanjo obremenitev,
- potem preračun spoja, da bo držalo to obremenitev,
- potem trdnostna kontrola gredi in pesta, da ne presežeš mej materiala,
- na koncu pa še parametri montaže - ali boš lahko s prešo ali boš ohlajal ali grel.

Je pa malo igranja sem pa tja in računanja, da dobiš kar hočeš. Beri knjigo Strojni elementi 1. del - Ren, Glodež (stran 234 do 244).

Jaz sem računal za manjše premere enkrat in potem hladil gredi s tekočim dušikom in grel pesta. Bi šlo s prešo, samo nimam dostopa do nobene, pa še s tekočim dušikom sem se lahko igral . Ko pa ta spoj enkrat prime, potem ni več popravka...

Če boš bral omenjeno knjigo, potem boš videl tabelo s priporočenimi ujemi z nadmerami (stran 241). So vsi postavljeni tako, da je izvrtina na H7, prilagaja se pa premer gredi, kar je praktično za izdelavo. Na koncu je pa vseeno kakšen ujem izbereš, važno je, da dosežeš nadmero, ki ti zagotovi dovolj trenja.

[čiro1950]

Krčni nased ima zadnjih 30 let v Krautovih priročnikih nekaj hudih napak v enačbah in ga ne uporabljat za izračun krčnega naseda. To sem hčerki prof. Krauta gospe Borasovi(glavna urednica priročnika) nekajkrat sporočil, vendar žal niso popravili. Takole iz prakse 0,02 mm tesnosti prilega pri premeru 50mm je dovolj.

[vili]

morda pa vedo "ajznponarji" - delavnice, ti menjajo "bandaže" sledilne vence in pesta na kolesih - oseh - gredeh vagonov in lokomotiv..., to mi je prišlo na pamet...

še to: smo pred desetletji, sestavljali votlo pogonsko nerjavno gred, mešalnika za usnjarje, modificiran avto - mešalec za beto..., premer gredi - čepa cca 200++ mm, gor pa "črna" priroba debeline cca 80 mm, tolerance in mere so iz glave izpuhtele, smo pa lepo prej vse premerili, potem pa lepo počasi greli prirobo in merili kako se greje, ko smo izmerili dovolj velik raztezek - zračnost, če se spomnim je bila okoli 0.2...0.5 ... pa lepo počasi centrično, pravokotno prirobo na čep..., se je pa potem priroba še kar nekaj časa dalo vrteti, ker je NR čep zelo slabo prevajal toploto in se širil..., bilo je luštno..., je bil okoli tega ves strokovni tim...

[vili]

čiro:

a je v letniku 81 KRAUT-a še v redu...???

[grega09]

Takole iz prakse 0,02 mm tesnosti prilega pri premeru 50mm je dovolj.

Moji primeri - so se montažno izšli in tudi še delujejo :
1) Spoj zobnika in gredi, moment 140 Nm, imenski premer gredi in pesta 18 mm, izbrani ujem H7/x6, torej nekje -0,03 do -0,06 mm tesnega ujema.
2) Spoj zobnika in gredi, moment 140 Nm, imenski premer gredi in pesta 26 mm, izbrani ujem H7/v6, torej nekje -0,035 do -0,07 mm tesnega ujema.
3) Spoj navojnega trna in ohišja, moment 40 Nm, imenski premer gredi in pesta 15 mm, izbrani ujem H7/z6, torej nekje -0,04 do -0,07 mm tesnega ujema.

Na koncu se vidi, da so si vsa prekritja zelo podobna in nekje 0,05 mm je za vse primere dovolj. Še posebej, ko gre zadeva v izdelavo in tiste tisočinke ujemov zaradi praktičnosti zaokrožiš na najbližjo stotinko. Če se takšne montaže ponavljajo, lahko res hitro preko premerov in izkušenj že sklepaš na ujem oz. prekritje.

[grega09]

Krčni nased ima zadnjih 30 let v Krautovih priročnikih nekaj hudih napak v enačbah in ga ne uporabljat za izračun krčnega naseda. To sem hčerki prof. Krauta gospe Borasovi(glavna urednica priročnika) nekajkrat sporočil, vendar žal niso popravili.

Tole je mogoče dobro izhodišče za eno koristno temo na forumu, kjer bi se lahko zapisovale napake iz Krautovega priročnika. Verjetno ni samo ta omenjena.
Še posebej, ker so pred kratkim izdali 17. izdajo ob 100. obletnici fakultete:
https://www.fs.uni-lj.si/fakulteta_za_strojnistvo/zalozba/ucbeniki_in_knjige/ucbeniki_in_revije_seznam/2019120409412729/
Verjetno so marsikaj popravili, vse pa verjetno ne. Krčni nased bi bil že primer in bi bilo za preveriti če še vedno vsebuje omenjene napake.

[vili]

ja saj sem hotel tudi sam "butnit" gor dej tja do 50 dobro kao, tja do .05 presežka, vrh glave... ampak kaj pa naprej, glede primera, ki sem ga opisal, vlekel je hidromotor cca 60+++ kW, vrtljaji bobna mešalnika (cca 10 m3) pa tja do 30 -min, momenta za popiz...dit..., pol se pa upaj odločat, kar tako po "zveličavni" metodi APP , samo to...

[grega09]

Tisto, ko sem rekel, da je za vse primere v redu 0,05 mm velja za moje napisane primere. Za večje spoje težko rečem koliko, ker nimam izkušenj.

[Žerjavar]

Zame je postopek izračuna sledeč:
Iz potrebnega prenosnega torzijskega momenta z trenjem in varnostjo določimo potreben pritisk po vsej stični površini. Gred obremenimo s tem pritiskom in dobimo zmanjšanje premera. Pesto obremenimo s tem pritiskom in dobimo povečanje premera. Z vsoto deformacij kombiniramo ujem. Vse potrebne formule so že v ustreznem programu za račun trdnosti konstrukcij, le gred in pesto je treba zmodelirati.

[CADfreak]

Pozdrav

Ali bi to bilo v redu?

http://web.fs.uni-lj.si/kserv/images/up ... 012-13.pdf

Lp

Jože

[vili]

jozl, to je to...

arbajter, kje si...???, žal "arbajter", ne gre vse kot "instant župa"..., so tudi kakšne malo bolj kompleksne - hebene zadeve..., med njimi tudi natisni - krčni spoji, kaj čmo...

[CADfreak]

Pozdrav

Ker je Grega09 omenil, da je v Krautu napaka, sem šel pogledat moja dva Krauta. Prvi iz leta 1976, ki sem ga kupil 1981, ko sem šel v srednjo šolo. Takrat sem vzel srbohrvaško izdajo, slovenske je v Mariboru takrat zmanjkalo. Ta drugega pa sem kupil kako desetletje nazaj, ker je že bil čas, da malo novejšo verzijo staknem (je letnik 2002). In v obeh je krčnim nasedom posvečena ena stran ter sta praktično identični (v novejši verziji so malo zapis spremenili, da so manj prostora porabili):

http://shrani.si/f/C/B9/2w2wwCkg/karut1 ... inased.jpg

P.S. Upam, da me zaradi teh dveh skeniranih strani ne bo kakšen pravni naslednik za uhe, ali bognedaj, za jajca lovil...

Lp

Jože

[rafaellsi]

Pozdrav

Ker je Grega09 omenil, da je v Krautu napaka, sem šel pogledat moja dva Krauta. Prvi iz leta 1976, ki sem ga kupil 1981, ko sem šel v srednjo šolo. Takrat sem vzel srbohrvaško izdajo, slovenske je v Mariboru takrat zmanjkalo. Ta drugega pa sem kupil kako desetletje nazaj, ker je že bil čas, da malo novejšo verzijo staknem (je letnik 2002). In v obeh je krčnim nasedom posvečena ena stran ter sta praktično identični (v novejši verziji so malo zapis spremenili, da so manj prostora porabili):

http://shrani.si/f/C/B9/2w2wwCkg/karut1 ... inased.jpg



Lp

Jože

Pravzaprav veziji nista čisto identični. Pri slovenski verziji je pri formuli za tlak (p) narobe napisan kvadrat razmerja premerov, .... pri naslednji formuli pa so v drugem delu napačni indeksi premerov .... in namesto +1/m2 je -1/m2 ...