SimulationXpress

[areje]

...da bos locil vsaj med osnovnimi tipi elementov (bar, trikotnik, kocka, linearni, kvadratni), kje se uporabljajo ter kaksne so njihove omejitve.

Solidworks Simulation zaenkrat še ne omogoča uporabo kock/kvadrov kot osnovnih končnih elementov. Mreženje še vedno poteka zgolj s tetraedri (v kolikor gre za 3D problem), saj se z njimi najlažje popiše geometrijo - pa čeprav je ta včasih enastavna.

Pravkar omenjeno je včasih dovolj velik razlog, da je potrebno poseči po boljših programskih paketih, saj se je npr. v primeru drsnega kontakta celo priporočljivo izogibati uporabe tetraedrov (dobljene kontaktne napetosti so lahko nenormalno visoke).

[mke.analize]

Pravkar omenjeno je včasih dovolj velik razlog, da je potrebno poseči po boljših programskih paketih, saj se je npr. v primeru drsnega kontakta celo priporočljivo izogibati uporabe tetraedrov (dobljene kontaktne napetosti so lahko nenormalno visoke).

so z Abaqusovimi C310I in C310M elementi kaj boljsi rezultati? morali bi bit...

[areje]

Zdravo!
Element, ki ga omenjaš (C310M), se namensko uporablja predvsem v kontaktnih razmerah, saj ima kar nekaj prednosti v primerjavih s klasičnim 4-vozliščnim (npr. C3D4) tetraedrom. Potemtakem bi morali biti tudi razultati boljši...nisem pa tega še preveril.

[hartan]

"The finite element method. Vol. 1, The basis" to sem si potegnil z neta PDF. Da to vse premeljem, rabim ful cajta, ki pa ga mam trenutno bolj malo... Pa tudi za začetek bi rabo mogoče kaj bolj osnovnega, kaj a je kaka lepa knjigica v slovenščini, kjer bi bile te osnove trdnosti lepo razložene, da bi en hartan, kot sem jaz, skapiral te osnovne pojme.

za zacetek si zrihtaj kompleten cosmosworks (solidworks premium) ter delaj probleme, podobne, kot ste jih jemali pri mehaniki.

Na računalniku mam Solidworks Premium 2009. Kolk gledam posnetke po YouTube, se s tem "CosmosWorks" dela kar pod "Design tree" v Solidworksu. Zakaj tej jaz nimam to zravno, mam samo ta "SimulationXspress Analysis Wizard". A to si lahko zravno nasnemam tudi?

Kaj pa pomeni ta kratica MKE?

[moi]

a delas v strojnem ali elektro fohu? vem, da sta tadva zelo prepletena, ampak vseeno.
pejt pod tools, add-ins, pa daj kljukici pod obe moznosti za solidworks simulation. pa zrihtaj si service pack se.

[hartan]

Aja, a tak je to. Hvala. Kaj a brez Service packa ne dela vredi, al kaj?

[moi]

dela, sam kdo ve, kaksne buge ima

[moi]

da ne bom odpiral nove teme...
ali abaqus pozna p-formulacijo? kjer elementi niso linearni ali kvadraticni, ampak so polinomski, do 9. stopnje.

[mke.analize]

da ne bom odpiral nove teme...
ali abaqus pozna p-formulacijo? kjer elementi niso linearni ali kvadraticni, ampak so polinomski, do 9. stopnje.

ne, to ima pro-mechanica

[areje]

Zdravo!
Mislim da ima mke.analize kar prav. Tako imenovano p-formulacijo omogoča SW Simulation paket, kjer je red polinoma mogoče povečati do 5. stopnje.

[Enduraš]

da ne bom odpiral nove teme...
ali abaqus pozna p-formulacijo? kjer elementi niso linearni ali kvadraticni, ampak so polinomski, do 9. stopnje.

a linearni in kvadratični pa niso polinomski?

Ali kdo dela z robnimi elementi? Super so za mehaniko loma, ker odlično popišejo velik gradient napetosti.

[mke.analize]

Zdravo!
Mislim da ima mke.analize kar prav. Tako imenovano p-formulacijo omogoča SW Simulation paket, kjer je red polinoma mogoče povečati do 5. stopnje.

eh, ja, sorry, na tega sem pozabil

p-elementi so sicer ok, problem pa je pri izmenjavi take mreze med razlicnimi solverji....ampak ok, to je druga zgodba

lpb

[ssprbala]

Kaj pa pomeni ta kratica MKE?

Metoda končnih elementov (MKE) je splošna numerična metoda in jo uporabljamo za reševanje problemov na mnogih področjih tehnike, fizike, matematike…

Analize s pomočjo programske opreme, ki uporabljajo metode končnih elementov, spadajo prav gotovo med orodja, ki so pripomogla inženirjem k hitrejšemu, kakovostnejšemu delu ter reševanju kompleksnejših problemov na različnih področjih. Pomembno je tudi dejstvo, da je analiza z metodo končnih elementov aproksimacija, katere natančnost je odvisna od programske opreme in pa končno tudi od izkušenj uporabnika programske opreme, zato moramo paziti, da nas na oko privlačni grafi in slike ne zavedejo pri interpretaciji rezultatov. Za razumevanje rezultatov potrebno imeti tudi nekatera druga znanja in izkušnje s področja lastnosti materialov, trdnosti, teorije o MKE, tehnike modeliranja...

Zelo pomembno je tudi, da dobljene rezultate primerjamo z našimi predvidevanji, pri tem pa imajo pomembno vlogo predpostavke o postavitvi robnih pogojev vpetja in obremenitev.

Na koncu pa še splošno znana ugotovitev:
analiza s pomočjo programske opreme, ki uporablja metode končnih elementov, naredi dobrega inženirja boljšega, slabega pa nevarnega.

To so samo nekatera moja spoznaja pri delu s MKE.

lp

[moi]

Zdravo!
Mislim da ima mke.analize kar prav. Tako imenovano p-formulacijo omogoča SW Simulation paket, kjer je red polinoma mogoče povečati do 5. stopnje.

jo je mozno spraviti v abq s pomocjo UEL ali je to bolj na nivoju samega solverja?

[ssprbala]

H-nastavek in P-nastavek sta metodi aproksimacije. H-nastavek uporablja za aproksimacijo elemente prvega reda, vendar je potrebno, da bi dobili natančnejše rezultate, uporabiti čim manjše elemente, kar imenujemo glajenje mreže. Takšno manjšanje elementov pa pomeni povečanje računskega problema. Kadar pa uporabljamo P-nastavek, pa dosegamo konvergenco s povečanjem stopnje polinoma oziroma s funkcijami višjega reda, pri tem pa mreža ostane nespremenjena. Maksimalna stopnja polinoma je lahko 9 (Pro/Mechanica). Če se konvergenca ne doseže s to stopnjo, moramo spremeniti mrežo končnih elementov. Konvergenca pa je zmanjševanje razlik med posameznimi izračuni za doseganje določene natančnosti izračunanih podatkov.

Tako imajo različni programi tudi različne metode za doseganje konvergence, s tem pa jih ločimo na dobre in zanesljive ter na ostale.

Na koncu pa še vseeno moramo primerjati rezultate z našimi predvidevanji, kar pa spet pomenijo dolgoletne izkušnje z uporabo MKE.