Novopečeni magister in dilema karierne poti

[Duroplast]

Torej,

vse je boljalimanj šlo po planih z veliko vzponov in padcev. Čaka me samo še zagovor mag. dela na FS LJ.

Gre se za to, da sem glede iskanja sebe spet na začetku. Tu me zanima kakšen je vaš vidik glede situacije, rad pa bi najprej predstavil svojo perspektivo.

Trenutno imam že podpisano pogodbo za ... bi rekel da precej lepo plačo. (ni ravno bogatija, v Sloveniji mogoče marsikdo z več delovne dobe dela za manj, ampak recimo da je nad povprečjem) Za marsikaterega začetnika skoraj plafon ki ga lahko doseže glede na stanje v Slo. V tujini so plače boljše ampak že od nekdaj je realnost taka da gre tam za streho nad glavo preč okoli 2/3 dohodka, če misli kdo živet dostojno brez deljenja stanovanja z neznanci.

Da ne slepomišim preveč, sem trenutno zaposlen v domačem podjetju. Primarna dejavnost je brizganje plastike. Delo obsega administracijo, po potrebi pomoč v proizvodnji, meritve in seveda tudi nekaj besede pri dogovarjanju za nov posel ko je v igri tehnična izvedljivost in izdelava prototipov. Realno pa sem uporaben kot deklica za vse (tudi izpit za štapler imam).

Delo sicer zaenkrat še ni zahtevno, večino stvari sem se priučil že tekom let od malega. Bojim pa se, da bi v takem položaju zakrnel. Verjamem da bom s časom prevzel več novih odgovornosti vendar iskreno povedano nimam predstave koliko mi bo inženisrka titula pri tem pomagala. Saj je treba razmišljati ampak... potenciala imam več kot ga trenutno lahko izkoristim.

V čem je težava ? Vedno mi je bil cilj, da bom kot inženir delal na razvojno usmerjenih projektih in rasel, nabiral znanje in spoznal kaj novega. Iskreno povedano, teoretična podlaga s faksa je zelo močna. Težava je sedaj apliciranje tega nabora znanj. 3D modelirati znam sicer po lastni presoji zelo osnovno (kljub vsem ADVANCED certifikatom) vendar bi drugje verjetno te veščine še dodatno izpilil. FEMA analize podobno. Drugače je ko si obkrožen z ljudmi ki vedo o teh stvareh več od tebe, imajo prakso in lahko z njimi rasteš.

Če razumete o čem govorim. To kar sem žulil na fakulteti bi rad vpeljeval v prakso.

Razmišljal sem, da bi nabral vsaj 2 leti delovne dobe in v kolikor doma ne bi videl izziva, bi šel po izkušnje drugam za nekaj let dokler sem še mlad, saj se lahko v končni fazi še vedno vrnem, vendar bogatejši za nove izkušnje.

Kar pa me skrbi je... kako bi neko večje podjetje sploh sprejelo kandidata za konstrukterja, ki je z Magistrsko izobrazbo delal 2 leti dela za v proizvodnjo. Zanimivo so me do sedaj tekom zaključevanja študija najbolj vabila podjetja ki uvažajo stroje in nudijo support. Torej komerciala...

Moje kompetence:
- UNI 1. bolonjska FS - v kratkem MAG 2. bolonjska FS
- B2 ÖSD Certifikat iz Nemščine
- Certifikati za modelirnike bla bla... vprašanje koliko pomenijo.
- Opravljeno usposabljanje za štapler
- Odslužen PSVR (ugotovu sicer da vojska dolgoročno ni zame)
- Nekaj certifikatov o udeležbi na razvojnem projektu fakultete v sodelovanju z večjim podjetjem
- Izkušnje iz proizvodnje (od ribanja podna pa do nastavljanja strojev in menjave/vzdrževanja orodij)

... pa še kaj bi se našlo kar mogoče sploh ni zanimivo za druge.

Iskreno povedano se pri svojih 25ih počutim enako izgubljeno kot pri 15ih.

Ambicije so, želje tudi, po drugi strani pa mi kmečka pamet tupi naj ne bom neumen in naj se doma primem in delam zase, ker... so plače drugje po firmah iskreno povedano ku*ac. Oz na mesec lahko skoraj več potegneš kot komercialist na terenu

[Mmeister]

Moje mnenje, če ti kaj pomeni.

Umiri se in delaj naprej to kar si več ali manj do sedaj. Najdi si popoldanski hobi in konec tedna odpri kakšno pivo za hladne živce.

Nadrejenih teorija ne zanima.

[grega09]

Duroplast, iz katere regije si in približno v katero smer v strojništvu bi rad šel? Nekaj imaš sigurno nagledano.
Za regijo sprašujem zato, ker se verjetno nimaš želje dnevno voziti sem in tja po Sloveniji ali pa se seliti naokrog. Ali pač? Malo je sicer takšnih...

[grega09]

Nadrejenih teorija ne zanima.

Kaj pa vem. Ko sem jaz šel v službo 10 let nazaj, jih je kar. Sicer je bilo potem res vse zelo praktično uporabno, ko sem se malo vpeljal, mi je pa ogromno stvari prav prišlo. Je pa res, da je bilo podjetje takšno. Pri nas v Sloveniji, ko bolj roke prodajamo tujcem, sicer bolj redkost...

[fikus_]

Kot novopečeni Mag. brez delovnih izkušenj, ki jih išče bodoči delodajalec, ne moreš pričakovati ne vem kakšne plače, se posebej sedaj, ko gospodarstvo ne ve točno, kaj ga čaka, najverjetneje recesija.
Mogoče tujina, kjer imaš večje možnosti za napredovanje (tudi odpustijo te prej, ko začne škripati), kot pri nas, boš začel tudi pri njih za minimalno plačo v panogi. Nekega luksuza na začetku ne bo.
Mogoče ostaneš doma in iščeš v svoji okolici zaposlitev v kateri se boš videl.
Tudi če boš doma prevzel posel, je dobro da vidiš kako stvari potekajo drugje, da dobiš nove izkušnje.

[33test]

15 let nazaj sem bil v podobni situaciji. Edino firma je Brizganje/orodjarna. Sem šel zavoljo krize in pomanjkanja dela v dve podjetji, nabral nekaj izkušenj. Recimo, da lahko, če pogledam za nazaj zadevo ocenim za poziativno.
Je pa tako... Če doma delaš. Pač skrbiš za nekaj zadev. Je v prvi vrsti treba spustit ego. Če nekdo rihta posel, se dogovarja z orodjarji, kliče in hodi na sestanke... On naredi glavnino posla... potem si zaenkrat samo vajenec. Imej zaprta usta in odprta ušesa in oči. In se uči.
Sam sem mislil, da sem oh in sploh s tistim kosom papirja... Ja zdej pa bo, zdej bomo pa začel delat...Svet spreminjat, odpraviti lakoto in zavladat No, realnost je drugačna. Ko sam skrbiš za večino stvari in se moraš dejansko sam dogovorit in speljat.... vidiš kakšna teža na ramenih to je.
Dobronamerni komentar. Da ne bo kake pomote.

[Duroplast]

15 let nazaj sem bil v podobni situaciji. Edino firma je Brizganje/orodjarna. Sem šel zavoljo krize in pomanjkanja dela v dve podjetji, nabral nekaj izkušenj. Recimo, da lahko, če pogledam za nazaj zadevo ocenim za poziativno.
Je pa tako... Če doma delaš. Pač skrbiš za nekaj zadev. Je v prvi vrsti treba spustit ego. Če nekdo rihta posel, se dogovarja z orodjarji, kliče in hodi na sestanke... On naredi glavnino posla... potem si zaenkrat samo vajenec. Imej zaprta usta in odprta ušesa in oči. In se uči.
Sam sem mislil, da sem oh in sploh s tistim kosom papirja... Ja zdej pa bo, zdej bomo pa začel delat...Svet spreminjat, odpraviti lakoto in zavladat No, realnost je drugačna. Ko sam skrbiš za večino stvari in se moraš dejansko sam dogovorit in speljat.... vidiš kakšna teža na ramenih to je.
Dobronamerni komentar. Da ne bo kake pomote.

Nobene pomote, čisto na mestu mnenje ki ga cenim.

Zavedam se problema visokoleteče samopodobe ki človeka zamami ko pridobi titulo. No saj... ko sem diplomiral je bil to seveda praznik vendar naziva nikoli ne izpostavljam. Še vedno sem se pripravljen učiti in poslušati, četudi človek ki predaja svoje znanje nima "papirja". Karikirano rečeno je zame šivilja kar se tiče šivanja doktor. Torej le čevlje sodi naj... kdo že...

Glede zmožnosti si ne delam utvar. Sanje so segale do Lune pa nazaj, pa sem skozi padce videl koliko človek sam brez drugih lahko realizira. Dejstvo je da kot "one man band" ne pridemo daleč.

Ena reč ki mi recimo strašno načenja živce je da so se ljudje na delu začeli zapirati. Ko sem še kot dijak pomagal naokoli so mi pokazali vse. Danes ko sem del kolektiva pa samo še gledajo kje bom za*ebal da bodo s prstom pokazali name...

[33test]

Dejansko je ena zelo velika razlika, zaposleni. Jaz jih nimam, zato tudi nimam težav s tem. Dejansko pa popolnoma razumem, kaj misliš. Praktično se moraš 100x bolj dokazat, pa še se najde nekdo, ki bo pokazal - to si ti zaj..., to sem pa jaz naredil....
V nekem drugem okolju, se nekako razbistri glava. Je šok, spreheod izven cone udobja... Je pa ena od možnosti za rast, učenje, dokaz, da lahko tudi solo zaslužiš... In se morda v nekem drugem momentu vrneš. Ali pa ne. Zadeva popolnoma zavisi od tebe samega, kako velika je želja.

[kojot]

Najprej boš moral sam pri sebi razčistiti kaj sploh hočeš v življenju-biti podjetnik (domače podjetje) ali odvisno zaposlen (služba). Potem, ko boš to razčistil pa dalje.
Vsi ti certifikati, diplome magisteriji itd. ti ne koristijo popolnoma nič (razen v javnem sektorju), če jim ne znaš uporabiti v praksi - mnogo inženirjev sem spoznal z ogromnim egom, ker imajo pač papir, v praksi pa jih navaden kovinostrugar ali orodjar dostikrat peljeta scat, da se kar kadi...
To, da boš "rastel v družbi enako mislečih ljudi in z njimi napredoval" se sicer lepo sliši, v realnosti pa boš v 99 % za te enako misleče potencialna nevarnost, da jih prerasteš ter prevzameš njihov položaj in boš odrezan takoj, ko bodo zaslutili, da se to lahko zgodi.
To, da si kot magister dve leti delal v proizvodnji je kvečjemu prednost, ker s tem dokazuješ, da imaš delovne navade, da znaš poprijeti za vsako delo in da si spoznal proizvodni proces tudi iz druge strani (kot npr. nogometnemu trenerju ne more škoditi, če je bil prej igralec).
Mmeister ti je kar dobro svetoval, popoldan pa lahko delaš kaj tudi v svoji stroki in če boš dober ni vrag, da ne bi znal tega tudi vnovčiti. Dobro strojniško znanje in pa zdrava kmečka pamet sta zmagovalna kombinacija.
Mlad si še in pred tabo je še vse življenje - lepo in odgovorno, da misliš na kariero, ne pozabi pa tudi še malo uživati, da ti ne bo kasneje žal...

[vili]

duro:

ko bom hodil kaj doli po dolenjsdki - dl po podgurju in belikrajini, pa bova šla na kak deci cvičore pa bova kako rekla, če boš za..., haha