epošta: info@strojnistvo.com
(C) 2001 - 2012 STROJNISTVO.com
Moderator: -M-


Karl Benz napisal/-a:Kdor zatrjuje: "inženirjev v Sloveniji primankuje" govori tako le iz lastnega interesa, saj bi si želel, da jih je še več in bi jim lahko dajal še nižje plače.
Inženirjev v Sloveniji NI premalo. Saj, če bi jih bilo premalo, potem jih neka firma za 800...900 € ne bi našla nobenega!
Inženirjev Slovenija lahko še nekaj "izvozi"...preden bo dosežena kritična vrednost in bo cena njihovega dela pričela naraščati. Čakam ta dan!


Rokc5 napisal/-a:Hej kolegi strojniki
Spet jaz.
A bi poskušal zadevo spravit v medije?
Ne vem, na Financah sem kar dobro zapisan pri nekaterih članih uredništva in če bi se zorganizirali, mogoče navedli par cvetk v uredništvo, naj grejo mal na teren po firmah, potem bi se mogoče dalo kaj premakniti? Mogoče damo nekaj konkretnih namigov novinarjem, kako stojijo kje zadeve?
Jaz pošljem še kakšen interni mail urednikom in poskušam zlobirat zadevo, da dajo v časopis noter v obsežen članek.
Jaz vam hočem samo dobro. Mislim, da bi si zaslužili, da bi tematika izkoriščanja slovenskih strojnikov in hkratna izguba najboljših kadrov v tujino, prišla na prve strani časopisov in ne bi bila samo na zatohlih forumih.
Link: http://forum.finance.si/?t=161512
o to objavite, prosim lepo, da objavite kolikšna je NETO plača inženirjev, ki so odšli v ufiladelfije širom Sveta.
Pa tudi kolona koliko to stane delodajalca naj bo v tej objavi.
Pa koliko bi bil neto v SLO, če bi inženirje v SLO plačali kot v ufiladelfijah.
Npr.
Slovenija: Plača inženirja produktnega specialista = 18 tisoč EUR bruto letno plus "benefiti". Neto 7.975,15, Strošek Delodajalca: 20.898,00.
Avstrija: Plača inženirja produktnega specialista = 49 tisoč EUR bruto letno plus benefiti. Neto 32 tisoč, Strošek Delodajalca: 64 tisoč.
Slovenija (če bi plačali kot v Avstriji): Plača inženirja produktnega specialista = 49 tisoč EUR bruto letno plus benefiti. Neto 20 tisoč, Strošek Delodajalca: 57 tisoč.
No na tak način, če objavite takšen raport, se bo razbilo kar nekaj mitov.
Recimo tudi tega, da so SLO delodajalci bolj obremenjeni od avstrijskih.
Interpretacija primerjave:
1) Če bi naši delodajlci plačali enak bruto, bi izpadlo, da si požrešna država in delodajalec v SLO, v škodo zaposlenega inženirja razdelijo roparski-hajduški plen: Država si vzame plen v višini 12 tisoč, ki jih ne dobi zaposleni inženir v SLO, v A pa dobi. Delodajlca pa časti s 7 jurjev nižjim bremenom, kot ga ima delodajalec v A. In vendarle naš delodajalec hira, avstrijski pa cvete in se širi po globusu.
2) A ker so se naši rdeči tajkuni potrudili, pa za mizo socialne sramote, predvsem v interesu 65% gospodarstva, ki je v lasti komunistiše države in nadaljnih 30% gospodarstva v lasti rdečih tjakunov, zasidrali plače inženirjev netržno in umetno, si naš delodajalec vzame 31 jurčkov kar upfront, ker je plača našega inženirja 18000 letno namesto 49000 letno.
Skupni rezultat komunističnega lopovluka je, da delodajalec (sužnjelastniška komunistiše država in komunistiše turbokapitalistični rdeči tajkuni) profitira upfront 37 tisočakov, država pa 12 tisočakov. Skupno torej oropata država in delodajalec našega delouca za 24 jurjev neto. Oz za 31 jurjev bruto in za 39 jurjev bruto-bruto.
In to je vsa modrost.
Gaganje o tem, da naš inženir ni enako storilen oz delovno učinkovit, je komunistični mudološki bullšit, saj naš inženir iz MB samo prestopi mejo in se zaposli v Magna Stayer in voila isti ingženir strojnik že služi 14 plač vsako po 3500 EUR bruto, torejv seštevku 49 jurjev letno. In se seveda svojemu delodajlcu-lastniku še kako splača. Nekateri naši ljudje so tam celo vodilni konstruktorji. (Btw, naš človek, recimo, v Stutgartu oblikuje glavni izdelek Mercedesa - S klaso) .
Je pa res, da komunistiše menđment, de™, ni sposoben voditi zloveniše državne in rdečetajkunske kolhoze, da bi dali globalni rezultat oz dodano vrednost kakor je to bilo in je s štajersko Magno Stayer. Zelo preprosto, de™, koimunistiše talibani tega nea znajo, de™, đabe jim njihov wanabe menđment, de™. Kajti oni so rezultat negativne selekcije, ki traja že 23@45™.
A ko se bo v tabeli pokazalo Švico, pa baltiške države, pa Rusijo, pa Srbijo, pa UAE, pa ZDA, auuuu, kakšna bo šele tam primerjava: Jaz sem namenoma vzel Avstrijo, ki je davčno in prispevkovno zelo zafukana dežela v EU. A ipak poglejte, rezultat ne laže.
Evo recimo, če izračunamo še koliko v A ostane nekomu, ki ima isti bruto kot naš inženir 1500 bruto mesečno (To je pri njih sobarica-spremačica Fata Higijenićarević iz Velike Kladuše v hotelu na Dunaju:
16.170,55 EUR NETO takšnemu "nekomu" izplačajo v štirinajstih plačah po 1500 bruto. Od vsake plače so dajatve po 350 od trinajste & štirinajste plače so pa 280. Skratka, skupno je dajatev iz bruto - 4800 letno, primerjalno z naših 10 tisočakov brutalno odvzetih delavcu. Strošek delodajalca je v A 27.540,00 primerjalno z naših 20.898,00.
In vedarle se v nas ves čas, že 23@45™ gaga samo o tem kako se bi "razbremenilo podjetja", torej de facto, spričo lastniške strukture se ves čas razbremenjuje udbokolhoze komunistične sužnjelastniške države in kolhoze rdečih komunističnih tajkunov turbokapitalistov. Skratka, tolpa sama sebe razbremenjuje in ves čas še bolj obremenjuje zaposlene oz ljudi, ki živijo od svojega dela.
V resnici je pa že pri tej garjavi in človeka nevredni plači od 1500 EUR bruto treba za 5200 razrbremeniti delavca - inženirja. In ga osvoboditi terorja komunistične kartelne mize nečastnega komplota, ki mu bo v žep navrglo še dodatno "razbremenitev" v višini 20 jurjev neto. Trg mu bo "dal", tak kot da v A. kakorhitro komunistična tolpa ne bo mogla sidrati plače umetno za mizo "soc partnerjev", hehe. Soc partnerji my ass! Oz po južnoeskimsko, soc partnerji moj [cenzurirano]!
Skupno je torej našega inženirja treba "razbremeniti" oz odobriti njega račun za dodatni 24 jurjev neto, da pride na onih avstrijskih 32 jurjev letno neto.
Kdo mu to danes krade, se pa zgoraj v tekstu jasno vidi. Kam to gre se pa tudi ve. Recimo nekšni rdečetalibanski srpokladivarski zombiji se vsako leto zberejo v lažgošah in tam netijo razdor med Slovenci, za to svoje protinarodno orgijanje si pa iz državne blagajne vzamejo 7 milijonov. Ki so jih, kot vidimo poprej ukradli inženirjem.
Skupno je pa tega naropanega in narektiranega od inženirjev in drugih delavcev letno cca 1 milijarda. In vsa ta milijarda gre za plačevanje sinekur in apanaž komunistični sodrgi in njihovim protežejem in njihovim plačanim volivcem. Takle mamo! Zato se pa tako srdito borijo, da jim ta reketarski in roparski hajduški sistem večno ostane v Sloveniji.
Alles klar? Jasno, da je klar, saj nismo retardi, jebentiboga!
LP shaman
Strategija nazadovanja 121
14.11.2013 07:53
Rok NovakRok Novak
Ko Alenka Bratušek reče, da za pomoč ne bomo zaprosili, to razumem kot grožnjo.
»Nad deželo na sončni strani Alp se zbirajo temni oblaki,« smo pred časom lahko prebrali v enem od tujih medijev. Sam bi rekel, da so oblaki že en čas precej temni, a so v tujini s svojo oceno vseeno mnogo bližje kot na primer naša predsednica vlade, ki v svoji trmi šokira vedno znova. Trojke ne bo; težave bomo rešili sami; Državljani se zaradi davkov počutijo varne in podobno je kokodakala na začetku razprave o predlogu proračuna za leto 2014, ki v prav ničemer ne skuša rešiti strukturnih težav Slovenije. Do premierke ne želim biti nesramen, čeprav menim, da je ona sama v svojem delovanju hudo nesramna do sleherne državljanke in državljana, a dejstva jo pač smešijo.
Slovenija bo po napovedih EBRD letos utrpela negativno gospodarsko rast v višini 2,5% BDP, enak padec pa naj bi zabeležila tudi prihodnje leto. To pomeni, da se bo ustvarjena dodana vrednost v državi v samo dveh letih zmanjšala za okoli 850€ na državljana. In kako se strategija slovenske politike primerja s tujino? V večini držav sveta nihče več ne govori o krizi. V letu 2014 bo celo večina držav EU, ki so si pri okrevanju vzele največ časa, beležila gospodarsko rast. Slovenijo je na poti do laskavega naslova države z najslabšimi gospodarskimi obeti v razvitih delih sveta prehitel le Ciper. Če gledamo širše pa gre za odtenek slabše še Mongoliji, a glede na to, da razlika ni velika - le pol odstotka - sem prepričan, da lahko računamo na Alenkino sanjsko ekipo, da na koncu prekosi še Mongolijo.
Zakaj pa gre drugim toliko bolje? Zakaj so primerljive države (t.i. baltski tigri, Slovaška, Češka in druge) s krizo obračunale in zdaj celo nadpovprečno rastejo, v Sloveniji pa še vedno nismo naredili nič (ja, dejansko je tako malo, da lahko brez slabe vesti rečem NIČ)? Medtem ko so oni davke nižali in s tem sprostili krč v domačem gospodarstvu ter hkrati privabili investicije iz tujine, se je naša vlada lotila t.i. »davčne stabilizacije«. Kar lahko v vsakdanji jezik prevedemo kot pobesnelo skubljenje davkoplačevalcev. Tujci so se zanesli tudi na precej manj reguliran trg dela kot ga imamo mi, kar je seveda ponekod pomenilo začasno izgubo delovnih mest, a gospodarstvo se je brez državnih ovir na vsakem koraku lažje prilagodilo razmeram in stopnja brezposelnosti danes v teh državah pada, pri nas pa narašča.
Seveda je tudi nekaj držav - mislim predvsem na Španijo in Grčijo -, ki so se uravnoteženja javnih financ lotile TUDI z višanjem davkov. A ni razlogov, da bi to strategijo ocenili kot bolj uspešno od tiste prve. Hkrati pa se tudi te države niso izognile odločnim rezom v javno porabo. Birokratske furije pljuvajo žveplo po zlih davčnih oazah in posameznikih, ki bi se pred davčnim terorjem naše oblasti vanje zatekli. V ta namen na naše stroške organizirajo celo slaboumne medijske kampanje tipa »vklopi razum, vzemi račun«... A poraja se vprašanje: zakaj pa Slovenija noče biti davčna oaza? Znanci so mi podali sila enostaven in hkrati zastrašujoč odgovor: »Ker je za pravo oblast tako še ceneje.«
5 milijard težek Damoklejev meč
Ko vidite številko pet milijard, ste verjetno najprej pomislili na bančno luknjo. Ne, ne bom pisal o bankah. Dovolj težav z vzdržnostjo javnih financ imamo celo, če stresni testi ne bodo pokazali tolikšne katastrofe kot gre pričakovati.
Slovenija si bo morala prihodnje leto za financiranje tekočega proračuna in refinanciranje zapadlih dolgov sposoditi skoraj pet milijard. Brez kakšnih večjih nepredvidenih izdatkov za banke! Vprašanje je torej sila enostavno. Kdo in za koliko nam bo teh pet milijard posodil? Ko Alenka Bratušek reče, da za pomoč ne bomo zaprosili, to razumem kot grožnjo. Mar hoče reči, da si bo pet milijard v imenu (predvsem) mlade generacije sposodila po 6-odstotni obresti meri?! Kje ste zdaj protestniki? Kje je pravičniški gnev, da takšni blaznosti skupaj rečemo ne?
Seveda menim, da Alenka Bratušek blefira. Ali pa ji pač ni jasno, a saj ji še bo. Slovenska prošnja za pomoč ni nobeno vprašanje več, pravzaprav je prišlo tako daleč, da prej zanjo zaprosimo, manj bo bolelo. Edini poskus iskanja alternative bi lahko bil predlog proračuna, ki bi za nekaj sto milijonov zarezal v javno porabo, a za to politične volje ni bilo, kar pomeni, da je kocka padla. Sprenevedanje politikov je le še preuranjena pustna parada.
Potratni zakon
Ob silni resnosti situacije v katero so porinili to državo, pa je nekaterim politikom še vedno do šal. Socialni demokrati so na primer v teh dneh v proceduro vložili predlog zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere »nujne« programe Republike Slovenije v kulturi. Prvopodpisana podenj je Majda Potrata in ker menim, da si za drznost in kreativnost pri tem predlogu zasluži posebno priznanje, ga bom imenoval kar Potratni zakon. No, k mojemu preimenovanju seveda prispeva tudi dejstvo, da je predlagano čista potrata davkoplačevalskega denarja.
Zakaj pravim, da je predlog drzen, a kreativen? Človek mora biti precej (pre)drzen, da v času, ko imamo na mizi katastrofalen proračun in prav toliko katastrofalne gospodarske obete prav v polju, kjer bi bilo najenostavneje predlagati krčenje sredstev, predvidi še povečanje le-teh. Kreativen pa zato, ker so se v SD elegantno izognili potrebi po rešitvi problemov financiranja tega predloga tako, da so njegovo izvedbo odmaknili v proračunsko obdobje, o katerem se še ne razpravlja, leto 2016. Slovenija postaja »zadnji prašič Evrope«, SD pa skrbijo knjižničarska, založniška in kinematografska dejavnost, celo »ljubiteljska kultura«?! Zresnite se, prosim. To so dejavnosti, ki se bodo zlahka uredile v skladu z željami državljanov v zasebnem sektorju. In sprijaznite se: ta obstaja, četudi se ga še niste ravno navadili.


Počasi so vse bolj znani obrisi, kaj se bo zgodilo po objavi rezultatov bančnih testiranj in pregleda bančne aktive predvidoma 13. decembra.




moi napisal/-a:drgac nas bo pa v kratkem češka prehitela po bdp.

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 1 gost