Nadstrešek - preračun nosilcev

[konstruktor83]

hvala za nasvete.
Stebri morajo biti žal čisto na koncu, zaradi uporabe prostora (so v kotu terase).
Lego bi dal 100/100, pa raje malo debelejšo 4mm stena ali 5mm stena.
Špiravce pa sem povečal na 100/100/3mm.Ker sem omejen z višino, pa bodo na 680mm os-os.

[Žerjavar]

Lego bi dal 100/100, pa raje malo debelejšo 4mm stena ali 5mm stena.
Špiravce pa sem povečal na 100/100/3mm.Ker sem omejen z višino, pa bodo na 680mm os-os.

Kaj od tega si veš sam trdnostno kontrolirati? Predvidevam, da nekaj o tem veš, ker tako avtoritativno poveš dimenzijo špirovca. Tudi tako povečana, verjetno ne bo zadoščala. Max raster špirovcev ti dirigira kritina, da bo trdnostno vzdržala tudi max sneg - dobi informacijo od proizvajalca ali trgovca - - ne jemlji zares, kar ti pove sosed, da njemu že 5 let dobro drži. Tak nadstrešek se dela za vsaj 30 let, morda za 50.

Kaj te tako omejuje na višini, da skušaš pridobiti nekaj cm na račun poddimenzionirane konstrukcije?

[vili]

konstrikror:
saj bi šel tudi jaz zavrteti malo simulacijo kot KTM, pa se mi ne ljubi iskari vseh tvojih elementov..., ker negre kar nekaj na pamet..., oprosti...

[ktm2002]

Sem zavrtel malo simulacijo kot jst.... sem popravil na 680, profile tudi in silo na 63kN.

Mogoče bo do snega zdržalo.




Tule je model, nosilec na steni nisem spreminjal, ker je itak brezveze. Če bo vili prišel iz penzije, malo dimenzionirat
https://mega.nz/file/CUkl0SQJ#Hz489I-Q- ... U0eGcn-cRU

Jaz pridem vsake toliko časa mimo, pa sedaj je tolk tem od nadstreškov da se zgubiš.

[Žerjavar]

Mogoče bo do snega zdržalo.
Če bo vili prišel iz penzije, malo dimenzionirat

Kot statik moraš povedati potrebne dimenzije konstrukcije da bo vzdržalo vsaj 50 let - ne le do prvega snega.
Le čemu bi čakal na Vilijevo penzijo, če si v stanju sam opraviti potrebno delo?

[ktm2002]

Torej sem povečeval profile, dokler ni prišel dober rezultat ven.

Sem vse profile naredil enake, razmik med prečniki je ostal 680.

Profili so pa (220x220x8).


Pa še tu, bi se pri 63kN posedlo 15mm (kliknit je treba na sliko).


Kolk je prav, pojma nimam, ker nisem nikoli to delal (nimam niti občutka). Zadnjič sem se učil podobne simulacije klikat, pa sem reku probajmo. Sem pa prepričan, da če bi se lotil peš računat, bi bil malo bolj siguren v rezultat.

Če bi vmes naredu 2 podporna stebra, bi verjetno lahko dosti manjše profile uporabil. Samo, bi verjetno motilo pri parkiranju avtov.

[Žerjavar]

Torej sem povečeval profile, dokler ni prišel dober rezultat ven.

Dober prijem. Najprej pa vstavi realne podatke:
- Špirovci imajo na obeh koncih zglobno pritrditev na privarjene konzolce, tam, kjer je vijak.
- Stebri so sicer vijačeni na temelj, običajno pa temelj ni izdelan ustrezno, da bi upogibni moment stebra prenesel v zemljino. Dejansko se večji del momenta stebra prenese preko lege (ali špirovcev) na sosednji steber. Jaz vzamem, da imajo vsi stebri zglobno pritrditev na temelj.
- Obremenitev od lastne teže konstrukcije ti verjetno program sam zajame. Moraš pa podati ostale obremenitve: Teža snega in kritine(v tem primeru) 160 kg/m2 = 6720 kg. Veter vzporedno z zidom obremenjuje sidranje te lege, vse špirovce na horiz. upogib in stebre z lego. Vetra je skupaj 300 kg (3 kN) enakomerno na vso širino (6 m)
- Dopustne obremenitve. Običajno so profili nabavljeni v trgovski mreži brez atesta - vzami kot mehko ogljikovo jeklo (St.37). Dopustna napetost za naštete obremenitve jaz vzamem 14 kN/cm2. Dopustma deformacija za upogib sekundarne konstrukcije (nadstrešek) je L/200

[ktm2002]

Sem naredil, kar znam.

Zadnji odgovor je 220x220x6 za vse profile.


Ne mislim, pa diplomirat s tega. Sedaj se učim, mehanizme ne pa paličja.

Vse skupaj je 470kg x 5-6€ na kg, je veliko.

[vili]

ktm:

ma daj doktoriraj, glej, ko se enkrat zakoplješ v te klinčeve FEM-e, ne znaš več ven , lepo, jaz sem malo "odštekal", se mi res ne ljubi več, haha , ja so pa to orodja, da trga gate, letijo knofi...

[ktm2002]

Sem dobil ene solidne tutoriale...

[Žerjavar]

Sem naredil, kar znam. Ne mislim, pa diplomirat s tega. Sedaj se učim, mehanizme ne pa paličja.

Določanje trdnosti mehanizma ali jeklene konstrukcije je popolnoma enaka, le zunanje obremenitve se običajno zelo razlikujejo, enako robni pogoji.
Kaj in koliko delaš za izpolnjevanje želja forumašev, je čisto tvoja izbira.
V tem primeru trdnosti že na prvi pogled nekaj ni v redu - geometrija konstrukcije je enakomerna in simetrična, enako velja za nastopajočo obremenitev, morajo biti neke podobnosti v nastopajočih napetostih. Prvi in zadni špirovec bi naj imela polovico nižje napetosti od ostalih = obremenjuje ju le po 35 cm pas kritine, vse stale pa po 70 cm. Tudi ne vidim razloga za bistveno večjo napetost vrha prvega stebra napram tretjemu. Srednji steber pa ima 2 x večji tlak od ostalih dveh in s tem tudi večjo uklonsko napetost.

[ktm2002]

hmmm...Možno, da bi moral uporabiti simetrijo. V bistvu je tole cel simetričen model. Pa, bi bili rezultati bolj pravilni.

Se bom igral enkrat, sedaj imam drugo.

Drugače pa vidim, da tudi drugi ne šparajo z materialom.



Tale površina je mogoče malo manjša kot v tej temi. Tko, da....

[Žerjavar]

hmmm...Možno, da bi moral uporabiti simetrijo. V bistvu je tole cel simetričen model. Pa, bi bili rezultati bolj pravilni.
Drugače pa vidim, da tudi drugi ne šparajo z materialom.

Uporaba simetrije je skrajšala čas peš preračuna, nič pa prispevala k točnosti. Enako je še danes pri uporabi računalnika, le da čas ni več važen.
Šparanje materjala je samo vprašanje sodelujočih pri realizaciji. Če finance ne vplivajo na odločitve, ni razloga na šparanje, važna je varnost. Običajno pa je stvar pogojena s financami: Da dobiš posel, je potrebna nižja cena = manj materjala. ...

V tem primeru trdnosti že na prvi pogled nekaj ni v redu - geometrija konstrukcije je enakomerna in simetrična, enako velja za nastopajočo obremenitev, morajo biti neke podobnosti v nastopajočih napetostih. Prvi in zadni špirovec bi naj imela polovico nižje napetosti od ostalih = obremenjuje ju le po 35 cm pas kritine, vse stale pa po 70 cm. Tudi ne vidim razloga za bistveno večjo napetost vrha prvega stebra napram tretjemu. Srednji steber pa ima 2 x večji tlak od ostalih dveh in s tem tudi večjo uklonsko napetost.

Napako išči v vstavljenih podatkih. Kot vidim si kontinuirano vertikalno obremenitev )sneg + kritina) pretvoril v več točkovnih sil. Pri tem pa verjetno nisi imel sreče z vrednostmi in položajih ( legi praktično nimata obremenitve). Verjetno si silo vetra uvedel direktno v legi kot dve točkovni sili. dejansko pa je to kontinuirana obremenitev na prednjo in zadnjo obrobo (obremenjuje špirovca) ter še nekaj po vsej kritini (trenje vetra), ki se preko pritrditev kritine prenaša na špirovce.

[Anej6c]

V katerem programu kaj danes delate razne analize statike