Pomoč pri konstruiranju lesene konstrukcije

[Bosti1904]

Če sem prav razumel @Žerjavar, predlagate, da bi skombiniral loke iz kovine?
Načeloma takšna kombinacija ni slaba. Recimo kot je ta varianta za geodome https://vikingdome.com/collections/geodesic-dome-connector-hub-kits-for-diy
Mislite na takšne loke kot so na sliki s prečno ojačitvijo? Zdrži to obremenitev snega?

[Žerjavar]

da bi skombiniral loke iz kovine?

Smatram da neka kombinacija (mešanica) lesa in jekla ne bo estetska.Samomaterjal za nosilno konstrukcijo je les pol cenejši od jekla. Najprej določiti vse detajle konstrukcije nato kontrola trdnosti (določitev dimenzij nosilnih elementov.).

[Demz]

Še enkrat, ne delati strehe v obliki loka, ker bo spodaj deževal kondenz. V sredinskem delu preko pol površine rastlinjaka, samo nekaj malega ob stenah ne. Delaj "kozji hrbet".

Tetive so zelo pomembne, toda običajno so čisto predimenzionirane. Pri konstrukciji širine 5 - 6 m zadostuje 5 mm pletenica. Prej bo problem bočna sila, npr. sneg ki se nabere ob nekajdnevnem intenzivnem padanju.

[Žerjavar]

Tetive so zelo pomembne,.

Bi imele vpliv na trdnost konstrukcije, če bi lahko prenašale tudi tlak (ne zajla). Za trdnost loka ima veliko vpliva bočni veter, ki deluje v eno ali drugo smer (izmenska obremenitev) in na vsaki strani z drugačnim pritiskom. Tudi teže snega ni za zanemariti, predvsem nesimetričen zdrs (jug,- sever). Ta pa vedno potiska zgoraj v sredini navzdol in zajla nič ne pomaga, tudi toga palica ne, ker je podprta z upogibno zelo elastično horizontalno palico.

[Demz]

Tetive so zelo pomembne,.

Bi imele vpliv na trdnost konstrukcije, če bi lahko prenašale tudi tlak (ne zajla).

Nimajo vpliva, bolj ne kot ja. Ker je to lahka konstrukcija brez temeljev. Vse skupaj nosi zgolj kompozicija loki + folija (prekritje) + nekaj sidranja v zemljo. Nositi mora zgolj veter do 80 km/h in 150 kg/m2 snega (srednjica za centralno evropo).

Če pade npr. 30 cm snega - zdrži. Zadeva spolzi ob stenah proti tlem. Naslednjo noč vrže še naslednjih 30 cm - se pa sneg nagrmadi ob prešibkih nosilcih (in temeljih ki jih ni) ter spodnese nogo.

Pri tem tipu konstrukcije so tetive obremenjene zgolj na nateg. Za celotno lupino - bo pa seveda druga pesem.

[Žerjavar]

Pri tem tipu konstrukcije so tetive obremenjene zgolj na nateg. Za celotno lupino - bo pa seveda druga pesem.

Verjetno je res. Nimam možnosti eksaktno določiti napetosti v loku glede na možno obremenitev. Računam le približno - peš.
Tudi ne morem reči, ali je kritičen sneg ali bočni veter. Sneg prav gotovo ne bo probleb 150 kg(m2 tlorisa - bi deloval le kot osni tlak ločnega nosilca. Tak sneg zapade le kot moker sneg pri temperaturi blizu ničle v vsaj 24 urah. Zelo verjetno bo vsaj nekaj snega spolzelo po kritini, možno, da na severni strani ne zdrsi in potreben je bolj strmi del zgornje sredine kritine, da tam ne ostane ves sneg. Pri vetru pa je na eni strani srk kritine, ki lahko deluje preko natega kritine kot tlak na privetrni strani.
Ni ravno enostavno. Ni nenavadno, da tovrstni rastlinjaki redko preživijo vse možne vremenske zarote.

[Demz]

Saj to .. @Bosti je predstavil lupino kot leseno letvičevje, kar je očem zelo simpatično, toda to postaviti v naravo bo pa inženirski izziv. Jaz sem zgolj predstavil tegobe klasičnih vrtnarskih rastlinjakov, kjer bi lahko izpostavil samo,: "da so izjemno potresno varni" , za vse ostale statične vrline pa ne vem.

Brez tetiv bo lupina slaba. Če bi vseeno delal brez tetiv, bo pa lupina debelejša. Ter iz kaj boljšega kot imamo običajno rezan les (smreka/jelka).

[Žerjavar]

Brez tetiv bo lupina slaba..

Bistvena prednost lupine -, da ji tetive ne kvarijo izgleda. Primerjaj opečnate oboke z betonskimi.
Se ne zavzemam za lupino. sebi sem naredil rastlinjak (3 x 4 m) iz lesenih ravnik letev, da je zgoraj srednji ravni del približno 1 m vendar z nadvišenjem (sleme)- Uporabljam ga že 25 let, vendar sem po 10 letih menjal smrekove nosilce z borovimi. Temelji so zabiti hrastovi koli.

[Bosti1904]

Pozdravljeni,

ker je bila izpostavljena bočna obremenitev lokov, bi ojačitev lokov rešila problem?


Ali pa celo rekonstrukcije osnove, da je bolj v stilu aa Vinci-jevega mostu?

[Demz]

No saj, cev ti v bistvu to naredi, le dovolj debela mora biti.

[reber]

Še enkrat, ne delati strehe v obliki loka, ker bo spodaj deževal kondenz. V sredinskem delu preko pol površine rastlinjaka, samo nekaj malega ob stenah ne. Delaj "kozji hrbet".

Če te prav razumem, pri drugi verziji na tvoji skici, kondenza ne bo?
Ali je razlika je v tem, da kondenz v obeh primerih je, le da pri loku kapljice ostajajo in kapljajo dol, ker ne odtečejo dol, pri drugi verziji pa zdrsijo dol zaradi strmine in ne kaplja dol?

[Demz]

Ja, tvoja druga verzija. Kapljice odtečejo ob stenah.
Če je lok - pa ne morejo odteči in se naberejo v velike kaplje, dokler ne padejo dol. Deževanje.

Rabiš nekje 25 - 30° naklona, da kondenz spontano odteka. Če je manj, moti površinska napetost vode - zaradi nje hoče voda splezati višje, celo do 9,7 m višinske razlike. Pomagala bi nano tehnologija, ki bi preprečila omočljivost spodnje površine prekritja in s tem kapilarne učinke, ampak to bo za današnje čase zagotovo predrago ...

[Slavcr]

" moti površinska napetost vode - zaradi nje hoče voda splezati višje, celo do 9,7 m višinske razlike"

Eh, tole si malo zameštral?
Razen, če lahko trditev tako razložiš, da bo smiselna.

[Demz]

Bo kar prav. Voda ima površinsko napetost in zato tvori kapljo. Če je ne bi imela, bi se razvlekla enakomerno po celi površini. Npr. nižji alkoholi, detergenti ipd.
Na omočljivi površini se kaplja oprime površine in zato tam kaplja tvori "meniskus". Gre za elektrostatične sile na molekularnem nivoju. To se zelo dobro vidi v steklenem kozarcu ali še bolje, v tankih cevkah (kapilarah). V kapilarah se tako lahko voda dvigne teoretično za celo višino vodnega stolpca pri danem zračnem pritisku, to je pri 1 bar pritiska višina 9,7 m. Npr. rastline na ta način transportirajo hranilne snovi po višini svojega stebla.

itd. Pri rastlinjaku in kondenzaciji vode znotraj njega to plezanje prepreči gravitacija, ko postane kaplja dovolj težka in se utrga ter pade dol. Če bi ostala dovolj majhna (kot je to znotraj kapilare), bi pa plezala do celotne višine vodnega stolpca. Saj - zato se mu pa reče "vodni stolpec".

Glej: Van der Vaals-ove sile.