Počen lesen lepljenec

[mirator]

Se opravičujem, ker se vključujem v debato, ki ni iz mojega poklica. Vendar me tematika zanima, ker sem pred leti vodil vzdrževanje objekta ravno tako z veliko ravno streho z nasutim prodcem. S to streho smo imeli obilico težav, ker je, čeprav dokaj nova še v garanciji, non stop nekje puščala vodo. Izvajalci so pri sanaciji ravno tako prodec razgrabili po celotni dolžini, da so prišli do lepljenih slojev izolacije. Takrat na možnost, da bi se streha lahko zaradi tega porušila nihče niti pomislil ni.
Sem pa tudi sam prišel na pomisel, kot jo je predstavil @runocar. Verjetno je projektant projektiral skladno z evrokodi ter tudi upošteval vse varnostne faktorje. Ni pa pomislil, da bo kdo razgrinjal prodec in da bo ravno takrat padla enormna količina dežja.
Upam, da bomo izvedeli pravi vzrok in da ne bo kriv projektant samo zato, ker pač mora biti nekdo odgovoren.

[fikus_]

Poročilo ZAG-a je prišlo na svetlo in naj bi bila delno krivda proizvajalca lepljencev.

"Iz poročila ZAG-a izhaja, da podjetje Hoja ni uporabilo ustreznega lepila za blokovno lepljenje, poleg tega so bili nosilci neustrezno zlepljeni. Nezadostna strižna trdnost lepljenih spojev je bila zato poglavitni razlog porušitve nosilcev, navajajo v poročilu. "

Del krivde pripisujejo temu, da je bil lepljenec dalj časa izpostavljen dežju.


Vir, 24-ur

[Žerjavar]

Iz poročila ZAG-a izhaja, da podjetje Hoja ni uporabilo ustreznega lepila ... Nezadostna strižna trdnost lepljenih spojev je bila zato poglavitni razlog porušitve nosilcev,

Ne verjamem v strokovnost ugotovitve.
Če bi bil glavni razlog v lepilu in lepljenju, bi bile razpoke točno pa lepljenih ploskvah. Po fotkah sodeč pa so razpoke poševno na lepljene plošče, tudi ukrivljene in v stopničastem nadaljevanju. To prav gotovo ni lepljena ploskev.

[Žerjavar]

Če so razpoke po lepljenih ploskvah, bi vprašal:
1. Kako debele so deske - razmak med lepljenima ploskvama?
2. Ali sta tudi označeni razpoki po lepljenih ploskvah? Zakaj nista vzporedni?

[runocar]

Se strinjam z Žerjavarjem.
Bojim se, da bi lahko poročilo bilo rahlo pristransko (lahko tudi nehote), saj je naročnik poročila glavni izvajalec, ki bi verjetno moral poskrbeti, da se nosilci zaščitijo pred dežjem. Da so bili nosilci ca. 2 meseca na dežju je v poročilu šele drug razlog. Jaz bi ravno ta razlog dal na prvo mesto.
Pomislite koliko časa se suši deska. Pomislite koliko časa bi se sušil namočen lepljenec debeline 24cm, ki je samo z ene strani odprt? Moje mnenje je, da so se ob dolgotrajnem deževju nosilci začeli napijati z vodo in sicer postopoma od zunaj navznoter. Ko je bil zunani obod že fajn moker, je nabreknil (krčenje in nabrekanje lesa v tangencialni smeri je lahko tudi 10%), s tem pa povzročil v znotraj še suhem lesu natezne napetosti pravokotno na vlakna. Tako so se znotraj nosilca (po moji teoriji) pojavile prve hor. razpoke. S časoma se je navlažil in nabreknil nosilec po celotni debelini. Ko so pa dali gor streho in začeli z izsuševanjem, se je zunanji obod hitreje sušil in krčil kot notranji del nosilca. Tako je prišlo do dodatnih razpok na zunanjem delu nosilca, saj ga je pri krčenju ovirala mokra sredica. Tako je po moje vpliv namakanja nasilno razplastil les ...

[Žerjavar]

so bili nosilci ca. 2 meseca na dežju je v poročilu šele drug razlog..
krčenje in nabrekanje lesa v tangencialni smeri je lahko tudi 10%), ..

Moje izkušnje:
Zdrav les (četudi moker) pri upogibu poka pravokotno ali/in vzporedno na vlakna. Mislim. da tako ostane, četudi je v notranjosti že napokan. Tu pa si (glede na fotke) težko razlagam o smeri vlaken glede na razpoke.
Do sedaj je po mojem mnenju krivda v uporabi tretjerazrednega lesa (krivo, grčasto, ...) v srednjem delu višine nosilca, kjer so znano najnižje napetosti pri upogibu.

[runocar]

https://www.youtube.com/live/0W2GPVoo6Y4?si=s72vvMz54q_PT9SM&t=5152
Če morda koga zanima kaj več o tem projektu ...

[fikus_]

Jaz bi rekel, da so vmes uporabili manj kvaliteten les, ki je na hitro zrasel. To se lahko vidi po celo 1 cm letnicah, po teži je taksen les precej lažji, nosilnost manjša.
Ali pa celo delno strohnjen les. Na hitro se niti ne vidi, da je strohnjen, mogoče malo bolj rdeče barve , lomi se pa podobno, kot ta na slikah.

[Žerjavar]

(krčenje in nabrekanje lesa v tangencialni smeri je lahko tudi 10%), s tem pa povzročil v znotraj še suhem lesu natezne napetosti pravokotno na vlakna..

Moje izkušnje kažejo, da les zaradi sušenja poči vzdolž vlaken. Začne se na koncu vlakna (čelo hloda ali deske) in to pravokotno na branike ( hlod pa tudi žagana deska ali tram).
Malo sem poračunal s predpostavljenimi podatki (verodostojnih nimam). Nosilec pravokotni 120 x 200 cm z votlo notranjostjo 80 x 160 cm, kvaliteta lesa C24. Dosedanja maksimalna obremenitev konstrukcije: lastna teža 600 kg/m2, komplet zelena streha 600 kg/m2 in koristno Na strehi 150 kg/m2. Računam za nosilec razpona 28 m in razmaka med nosilci po 5 m, ter za položaj pojava razpok 25 cm nad spodnjim robom in 11 m od konca.
Za običajno kvaliteto nosilca ne bi smelo priti do razpoke, napetosti so izpod dopustne za mirno trajno obremenitev. Če predpostavim da je na mestu razpoke dejansko vstavljen materjal C14 izrezan iz ukrivljenega hloda, ki je imel pri dolžini 6 m odstopanje od ravne črte 11 cm, pa strižna napetost vzdolž dejanskega vlakna doseže mejo trdnosti (0,17 kN/cm2) = nastanek razpoke vzdolž dejanskega vlakna.
PS: To je le dokaz o verjetnem vzroku nastanka razpok. Je še kak drug možen vzrok?