Nadstrešek-Dimenzije nosilnih elementov

[Žerjavar]

Tvoje slike ne morem (ali ne vem) odpreti.
Načeloma bo konstrukcija iz I profilov nekaj cenejša kot iz kvadratnih cevi, bo pa izgled manj dopadljiv.. Bo pa še vedno potrebna ojačitev, ki prenese upogibni moment iz lege in špirovca v steber. Nastane vprašanje, čemu vstavljati en stik vijačen, če je večina varjena.
Pri jekleni konstrukciji ni razloga za podporne roke, isti funkciji služi znatno manjša ojačitev spoja.

[Tajfun7]

Ok, vsi spoji bodo varjeni - nasvet upoštevan.
Roke, kot praviš, niso potrebne - odpadejo (še bolje )

Glede izgleda se ne obremenjujem preveč. Meni je bolj pomembna funkcionalnost in namen nadstreška.

Prosim za nasvet glede izvedbe spodaj napisanega :

Bo pa še vedno potrebna ojačitev, ki prenese upogibni moment iz lege in špirovca v steber.

Kaj svetuješ ?

[Žerjavar]

Za ojačitev spoja moram najprej vedeti, ali boš uporabil kvadratne cevi ali za legi in špirovce I profile. Tudi smer špirovcev moram vedeti, ali prečno brez lat ali vzdolžno z latami.
Kar se tiče funkcionalnosti nadstreška imam pomisleke na svetlo višino 300 cm. Se mi zdi, da so nekateri avtodomi višji. Računaj, da se bodo v življenski dobi nadstreška menjali vsaj trije avtodomi.

[Tajfun7]

Tip profila sem vmes zamenjal zaradi ideje, da bi bila skupna masa konstrukcije manjša, s tem posledično tudi cena. Tako da bom za lege in tudi špirovce uporabil I-profile.
Špirovci bodo vzdolžni in prečno na njih lesene late.

Višino 300 cm sem določil stebru, tako da sem pričakoval višino do kritine cca 315+ cm.
Avtodom bo parkiran vedno vzvratno in ima pri vozniški kabini višine dobrih 300 cm, zadnji del pa je manj kot 280. Naslednji avtodom bo definitivno nižji od 300 cm.
Lahko pa preventivno dodava 10 cm višine, veliko več pa ne, zaradi prostora na katerem bo nadstrešek stal.

[Žerjavar]

Ni pomembna višina stebra, ampak svetla višina. K višini vozila moraš dodati vsaj 100 mm.
Imaš problem z max višino kritine nad tlemi. Ovrgel si moj predlog (na skici desno), brez lat, vrh špirovca pa izenačen z vrhom lege. V tem primeru na svetlo višino vpliva višina špirovca, ki je manjša od višine lege (merodajno za tvojo zadnjo odločitev). Moj predlog daje manjšo skupno višino glede na svetlo višino za okrog 25o mm.

PS: Ni mi problem ustreči tvoji želji. Ne bi pa želel dvakrat računati, ker bi si ti pozneje premislil.

[Tajfun7]

Nisem konstrukter, zato ne zameri morda neumnim vprašanjem.
Kaj je sploh svetla višina ?

Dejstvo je, da si skice (desna) morda nisem pravilno razlagal in sem probal z še enim predlogom, očitno slabim. Ni bil moj namen ovreči tvojega predloga, ampak zdaj ko berem za nazaj, je res izgledalo tako. Se strinjam.

Prosim, če mi malo bolj razložiš desno skico kako bi bilo vse skupaj povezano oziroma izvedeno.

[Žerjavar]

Izvirno: Svetla višina je višina odprtine, skozi katero prihaja svetloba v prostor. Pri oknu stanovanja to ni zidarska mera okna, ampak izmera šipe. Praktična uporaba: pri nadstrešku za vozilo je svetla višine tista, do katere je lahko višina vozila, da lahko neovirano parkira pod nadstreškom.
Mislim, da je bistvo moje desne skice povedano z: "vrh špirovca pa izenačen z vrhom lege". Skica je pogled (naris) na vrh stebra, na njega naslonjena lega dolžine 7,5 m in presek špirovca dolžine 4,5 m. Z uporabo I profilov se bo malenkost spremenilo, vendar ne bistveno. Približno: Najvišji del ostrešja bo pri 5% naklonu 60 cm (+ debelina kritine) nad svetlo mero v najnižjem delu ostrešja.

[Tajfun7]

Popravi me, če sem kateri del narobe razumel.
To pomeni, da bi v primeru uporabe kvadratnih cevi bili špirovci od strani (se pravi na notranji strani nadstreška) navarjeni na lego z vseh štirih strani ?
Kaj pa pri I-profilih? Bi bili špirovci "vstavljeni" v I-profil lege in nato privarjeni nanjo ?

[Žerjavar]

Tako je. Lega 2 kom je dolga 7,5 m, med stebroma ene lege je 4,7m, na obeh straneh previs 1,4 m. V obeh primerih (KC ali IPE) je zgornja ploskev lege in špirovca izenačena in služi kot naslon pločevinaste kritine, vijačenje kritine direktno v profile. Če boš hotel ob daljši stranici nadstreška (legi) imeti tudi napušč ( kritina širša kot je mera čez stebre) boš tam navaril neke vrste podaljšek špirovca.
Kako si zadovoljen z višinami pri tej izvedbi? Nekaj višine še lahko pridobiš na račun manjšega naklona strehe pod 5%. Pri ten je treba pločevino kritine na slemenu (najvišji del strehe) zavihati navzgor, da ne bo tam tekla deževnica iz kritine.
Pokaži skico komplet nadstreška z bistvenimi merami ( velikost kritine, položaj stebrov,, svetla višina, max višina), da se vidi, če si prav razumel. Prikazane mere so osnova za trdnostni račun.
O vetru se še nisi izjasnil, "ni nekega vetra" mi ne pove nič. Ali je objekt v zavetrju ali morda na prepihu, ne glede na smer vetra?

[Tajfun7]

Imam še par vprašanj.
Špirovci bodo na razmaku max 60 cm (info od proizvajalca kritine) ?
Če bodo I-profili špirovcev "vstavljeni" v legi, kako se rešim tistega "zoba", kjer je lega višja od špirovcev na vsaki strani? Ali to pri kritini ne igra vloge? Ali se zadeva reši na kak druga način?

Najnižja točka špirovcev bo nekje na 300 (tam, kjer bo parkiran nižji del AD-ja), tako da sem z višino zadovoljen
Kritina bo iz enega kosa, tako da bom naklon morda še malo znižal. Na slemenu bom kritino zaključil z zaključnim elementom in med kritino in zaključek vstavil tisto "peno", ki bo preprečevala, da bi ob nevihti veter vodo "potiskal" čez najvišjo točko kritine. To bi moralo zadostovati.

Glede vetra : nadstrešek ne bo stal v zavetrju, pač pa blizu vogala hiše, kjer se bo širina nadstreška cca 1.5 metra prekrivala s stranico hiše. Oddaljenost strehe nadstreška do hiše bo cca 1 meter.
Tako da ja, nadstrešek bo na prepihu, vendar je veter preko celega leta razmeroma blag.

Bom še skiciral nadstrešek, da bova videla ali sem na isti valovni dolžini s tabo

[Žerjavar]

Špirovci bodo na razmaku max 60 cm (info od proizvajalca kritine) ?
Če bodo I-profili špirovcev "vstavljeni" v legi, kako se rešim tistega "zoba",

Sredina (stojina) špirovca mora biti nad robom stebra. Za preves lege 140 cm bodo še trije špirovci na razmaku okrog 50 cm, za vmesni del 470 cm pa še 7 špirovcev na 59 cm.
Zoba ne sme biti, moraš izrezati zg,pasnico in kak cm stojine, da se špirovec po vsej višini dotakne lege in je privarjen.

[Tajfun7]

Predvidevam, da je potrebno zgornjo pasnico odrezati na legi.
Ne razumem kaj je "stojina"

[Žerjavar]

Verjetno ti bo skica kaj pomagala. Bolj povečati je ne morem, je še manj čitljiva.
Stojina je vertikalni del profila. I profil ima dve pasnici in eno stojino.

[Tajfun7]

Razumem.

Predvidevam, da bo višina I-profila špirovca malo manjša od višine I-profila lege. Ker če bosta enaki, potem bi moral odrezati pasnico na legi na obeh straneh : zgoraj in spodaj. Razmišljam prav ?
Če bo malo manjša, potem bom rabil odrezat le zgornji del pasnice na legi.
Razmišljam zaradi poteka montaže.

[Žerjavar]

Le približno za to izvedbo:
Steber KC 80 x 4, spodaj sidran v AB ploščo s 4 sidri.
Lega 140 + 470 + 140 cm dolžine IPE180
Špirovec dolžine 450 cm IPE120.
Predvidevam zaporedje montaže: Stebre se privijači v AB ploščo. Na stebre se položi lego, poravna, privari in ojača (ojačitvi sta lahko v eno ali drugo smer. Vstavlja se špirovce, pri tem je možno razmak leg malo spreminjati (steber se malce nagne, če bo treba se malo popusti sidrne vijake) in privari. Ko so vstavljeni vsi špirovci se eventuelno poravna in ojača spoj špirovcev na steber. Če stebri ne nasedajo na AB ploščo z vso površino prirobice, se jih malo privzdigne, podlije z bolj tekočim finim betonom (mivka) in spusti.