Manjša klet za ozimnico

[CiciMultipraktik]

Zivjo,


Dolgo se že nisem oglasil. No uta še vedno ne stoji, sem pa se vsaj do sedaj precej stvari naučil . Vmes sem na žalost zbolel in počival par tednov, ravno takrat ko je bilo lepo vreme , sedaj pa imamo dež za dežjem .

Nabavljen imam skoraj ves materijal, razen lat in ladijskega poda/brun za fasado. Ker bo uta zaprta bi dal zračni most na strehi in tudi naredil zračno fasado. Gledam za nazaj pa ne najdem, če je bila debata tudi na to temo. A je pri tako majhni uti, pozimi bom mogoče imel notri manjšo peč na drva, potrebno da delam zračni most ali ne?

Glede strehe se trenutno nagibam k pločevinasti strehi, bi mogoče raje dal opečnate strešnike, a bo naklon 26% premajhen za to. No po resnici povedano še sploh nisem gledal, če obstaja kakšna lažja varianta teh strešnikov.

Kar še tudi nisem siguren je to, ali ja za fasadoje bolje dati ladijski pod vodoravno ali navpično. Baje je pri navpičnem bolje, da voda lažje odteka.

Za notranje stene razmišljam, da bi kar nabavil colarce, pobrusim vidni del in rešeno.

Ko bo ponehalo deževati bom naredil kakšno sliko, kako je narejen temelj za uto in kako so mi uspele stopnice.


Najlepša hvala za vse nasvete, Frenk

[Žerjavar]

bi dal zračni most na strehi in tudi naredil zračno fasado. .

Misliš na zračni kanal? Če je kritina parozaporna (pločevina, ...) ali močna ovira (diht strešniki, ...) so zračni kanali obvezni, da odvajajo vlago, ki pride iz ogrevanega prostora skozi obloge v ostrešju. Izpod oblog ostrešja namestiš parno zaporo (folija). Zagotoviti moraš vstop zunanjega zraka v kapu v kanal ter izstop zraka v slemenu v zunanji zrak (prekritje slemena ima predvidene dovolj velike špranje). Pri tvoji položni strehi toplo priporočam uporabo paropropustne sekundarne kritine (folija na dnu kanala). Normalno, da na spodnji strani oblog ostrešja namestiš parno zaporo (folija), da čimbolj zmanjšaš vstop vlage v izolacijo.
Tudi pri izolaciji v stenah je potrebna parna zapora na notranji strani izolacije.
Opečnata kritina: za vsaj dvojno ceno pločevine nabaviš glinene strešnike z dvojnimi folci -manj možnosti zatekanja dežja ob vetru), je izvedljivo za tako položno streho z obvezo sekundarne kritine.

[CiciMultipraktik]

bi dal zračni most na strehi in tudi naredil zračno fasado. .

Misliš na zračni kanal? Če je kritina parozaporna (pločevina, ...) ali močna ovira (diht strešniki, ...) so zračni kanali obvezni, da odvajajo vlago, ki pride iz ogrevanega prostora skozi obloge v ostrešju. Izpod oblog ostrešja namestiš parno zaporo (folija). Zagotoviti moraš vstop zunanjega zraka v kapu v kanal ter izstop zraka v slemenu v zunanji zrak (prekritje slemena ima predvidene dovolj velike špranje). Pri tvoji položni strehi toplo priporočam uporabo paropropustne sekundarne kritine (folija na dnu kanala). Normalno, da na spodnji strani oblog ostrešja namestiš parno zaporo (folija), da čimbolj zmanjšaš vstop vlage v izolacijo.
Tudi pri izolaciji v stenah je potrebna parna zapora na notranji strani izolacije.
Opečnata kritina: za vsaj dvojno ceno pločevine nabaviš glinene strešnike z dvojnimi folci -manj možnosti zatekanja dežja ob vetru), je izvedljivo za tako položno streho z obvezo sekundarne kritine.

Super, točno tak odgovor sem potreboval. Najlepša hvala za tako hiter odgovor

Bi še samo vprašal glede tega:

Kar še tudi nisem siguren je to, ali ja za fasado bolje montaža ladijskega poda vodoravno ali navpično. Baje je pri navpičnem bolje, da voda lažje odteka.

LP, Frenk

[Žerjavar]

Tradicionalno se neobdelane deske postavlja vertikalno z manjšo špranjo. Špranjo se prekrije s tanjšo lato, pritrjeno le na eno desko. S tem je omogočen manjši premik desk pod vplivom vlage ali sonca.
Lahko pa namensko oblikovane deske polagaš vodoravno in ustvariš videz brunarice.
Težko bi kateri izvedbi dal tehnično prednost.

[CiciMultipraktik]

Hvala še enkrat za vse te nasvete.

Na žalost mi še ena stvar ni čisto jasna, ko gledam kako se izvede zračni most na strehi. Razmišljam, da bi podeskal streho, imel zračni most, ter dal gor pločevino. A ko gledam in prebiram vse te različne strani od proizvajalcev streh, so razlike izvedbe zračnega mosta. Najbolj je različna postavitev podeskanja in parapropustne folije:
- ponekod prvo podeskajo ostresje kar na špirovce in se na to gor da sekundarna folija, ter se šele takrat naredi zračni most
- drugje pa vidim da se prvo da sekundarna folija na špirovce, nato je zračni most in potem se podeska vse.

Kaj je sedaj pravilno? Bolj se mi zdi da druga varianta, a nisem 100%, še pa dalje prebiram po spletu če je kje bolj točno omenjeno, zakaj takšna razlika.


Najlepša hvala za odgovor, Frenk

[Žerjavar]

Zakaj deske nad toplotno izolacijo v ostrešju? So izvedbe brez desk. Če so deske, jih je treba izkoristiti tudi za funkcijo toplotne izolacije = izpod sekundarne kritine (paropropustna) in nad njo ležečim zračnim kanalom. Glavna prednost je točno določen položaj zgornjega roba toplotne izolacije; delno tudi pohodnost in trdnost proti toči pri krhki kritini. Ne pozabiti, da morajo med deskami biti špranje 3 do 10 mm za možnost prehajanja vlage iz izolacije.
Jaz sem sebi: deske dal na špirovce, na njih točno nad špirovci pritrdil desko 2 x 10 cm, čez vso površino prilepil sek. kritino ter nad špirovce še dodal late 6 x 4 cm. Nanje pa late. Zračni kanal je nastal 4 do 6 cm. Trakove sek. kritine sem polagal horizontalno, lepil na deske samo zgornji rob, na spodnji strani prekritje z prešnjim trakom 20 cm.

[CiciMultipraktik]

Evo, pa smo pričeli s postavitvijo ute. Končno.

Bom kaj poslikal in pokazal.

Bi pa rad opisal moje izkusnje s temi zateznimi sidri. Resda delam prvič z njimi, a sem vseeno malo razočaran. Sem mislil da je to bolj enostavno, samo izvrtaš luknjo, zabiješ in priviješ. Na žalost temu ni tako. Ko sem zvtral luknjo sem jo moral posesati in ceprav sem jo posesal, so nekatera sidra prišla le malo več kot do polovice v luknjo Nadaljne udarjanje ni dobro, ker lahko zviješ sidro, ven pa je tudi potem ni slo dobiti. Malo mi je bilo čudno, ker sem lahko kar normalno zategoval in nisem dobil občutka, da bi zategovanje matice šlo vedno težje, bom poskusil eno sidro zategovati do konca, da vidim ali pride sidro ven ali pa sidro mogoče poči. Tako da bom zdaj naknadno naredil dodatno luknjo pa dal navojno palico fi12 za ziher.

Glede strehe pa malo berem o pločevini in se preostalih vrstah kritine in se zdaj bolj navdušujem nad vlaknocementna kritino, manj težav z kondenzacijo, boljše zračenje, bolj naravna in malo težja v primeru vetra.

[fikus_]

Ne vem, kako življenjsko dobo imajo novih vlaknocementnih plošč, ampak tiste brezazbestne izpred 20-25 let so zanič. Po nekaj letih in po kakšnem dnevu dežja so bile na notranji strani vlažne, pred nekaj leti sem jih menjal in so bile v tako slabem stanju, da če si jo samo malo upognil, je počila.

[Žerjavar]

bolj navdušujem nad vlaknocementna kritino, manj težav z kondenzacijo, boljše zračenje, bolj naravna in malo težja v primeru vetra.

Tvoja streha je premalo strma za 1,25 dolge plošče. Veter lahko potisne vodo 4 cm visok (sunki do 7 cm) med dvema ploščama, ki se prekrivata (običajno manj kot 25 cm) Moraš posebej paziti na polaganje sekundarene kritine.
Teža ne igra vloge - funkcija pritrdilnih vijakov!

[CiciMultipraktik]

bolj navdušujem nad vlaknocementna kritino, manj težav z kondenzacijo, boljše zračenje, bolj naravna in malo težja v primeru vetra.

Tvoja streha je premalo strma za 1,25 dolge plošče. Veter lahko potisne vodo 4 cm visok (sunki do 7 cm) med dvema ploščama, ki se prekrivata (običajno manj kot 25 cm) Moraš posebej paziti na polaganje sekundarene kritine.
Teža ne igra vloge - funkcija pritrdilnih vijakov!

Aha, torej če prav razumem niso nekam dolgo trajne in ne za strehe z nizkim naklonom. Zanimivo, v njihovih prospektih piše da so od naklona 7% in od 15% lahko uporabim valovite, jaz imam pa naklon 26% in da bi naj držale 40 let Hvala vama za te informacije.

[fikus_]

Za 20-25 let stare vem, da ne trajajo tako dolgo, je pa tudi varianta barvanih. Koliko držijo nove-sedanje, pa ne vem.

[CiciMultipraktik]

Spet je minilo dolgo dolgo časa od kar sem kaj objavil. Vse poteka zelo, zelo počasi, ker večino delam sam. Tudi vreme čez poletje ni bilo ravno najboljše, a počasi se bližamo koncu.

Prilagam sliko konstrukcije. Vseeno sem uporabil star les, katerega sem dobil za slabih 250 eur s prevozom. Stebri so 14x14 ali 13x15 in na vsaki strani je 5 komadov. Nato sta gor 2 legi 14x14 in potem še špirovci 11x15. Streho ute sem tudi malo zmanjšal, tako da je sedaj cca. 20 cm kapi naokrog. Stropniki, ki vežejo špirovce so tudi 11x15, manjka le eden, na sredini ute, tega nisem dal. Naklon strehe je cca. 26%.

Špirovci so na vrhu povezani s šipko fi 12, ter z žeblji. Spodaj pa so vijačeni z vijaki fi 10 in dolžine 20 cm. Lege so vijačene v stebre z vijaki fi 12 in dolžine 28 cm, glava je 6 kotna. Stebri so pritrjeni na vsaki strani z vijakom fi 6 dolžina 7 cm 2x, torej skupno 4 vijaki. V beton pa sem dal fi 10 tisto betonsko sidro. A ker sem imel težave z njim sem uporabil še močnejšo varianto šipk, mislim da se reče A2.8, fi 12 in sika lepilo D2 ali nekaj podobnega. L železo sem dobil , je pa dimenzije 10x10 cm in debeline 8mm.

Priložena slika kaže stran, kjer bodo na desni strani vhodna vrata, na levi pa okno.

Streha je že podeskana s colarcami v razmaku cca. 1,5 - 2 cm, nato sem prečno v liniji s špirovci zmontiral ožje colarce, gor zalepil/pritrdil tyvek dupont sekundarno kritino, ter gor montiral še enkrat ožje colarce. Zračni most bo nekje 5 cm. Sekundarna kritina je lepljena, pod te ožje colarce pa sem zalepil nek črni trak (bitumenski, ki ima zgoraj alu prevleko) preden sem jih vijačil.

Preko tega sem zmontiral štafle na razdalji cca. 50 cm ker sem se odločil za valovitke. Po dolgem razmišljanju med pločevino/valovitkami/tegolo me je pritegnila valovitka. No imel sem še možnost dati neko novo valovitko, ki se imenuje STRUCTA (bolj moderna vlaovitka, polovico manjša, debelejša in skoraj 1x dražja), a sem si na koncu premislil.

Je še kar nekaj dela, ta vikend upam da uspemo dokončati streho, nato pa počasi še zidovi.

Če sem kaj pozabil še napisati mi javite. Vsi nasveti so pa vedno dobrodošli.


Hvala še enkrat za vse dobronamerne nasvete, Frenk

[CiciMultipraktik]

Pozdravljeni,

Streha je tudi postavljena. Sem naredil nekako takole:
- prvo podeskal s colarcami v razmaku cca. 1,5 - 2 cm (razlicne sirine 10 cm do 20 cm)
- nato uporabil kar colarce narezane na 5 cm širine za zračni most položene vzdolž kot so špirovci
- gor dal sekundarno kritino (folija tyvek dupont, ker sem jo dobil brezplačno, v primeru nakupa se splača kupiti folijo ki ima se samolepilni sloj)
- nato še enkrat colarce narezane na 5 cm širine za zračni most položene vzdolž kot so špirovci, tako da je skupni zračni most cca. 5 cm
- folijo sem lepil, pa tam ko sem dal colarce sem tudi zalepil. Uporabil Dorken Delta Band in Delta duo-tape.
- Nato sem dal prečno letve na razmaku cca. 50 cm, v navodilih piše 105 cm za valovitke, a sem dal kar še eno vmes, da se lažje hodi. Sredinsko letev sem podložil za 2-3 mm in spodnjo pri odkapni pločevini za 7 mm (debelina valovitke)
- pri slemenu sem dal še slemenski trak in uporabil kar navadne valovitke. Glede na zračne reže mislim da je dovolj pretoka zraka.

Zdaj vijačim gor ladijski pod, sem si naredil tudi odprtino za fiksno steklo. Bom par slikc in opis podal naslednjič.

Upam da nisem kaj pozabil. Hvala še enkrat za vse nasvete, Frenk

[fikus_]

Folija se daje kar na deske in čez late v liniji špirovcev ter prečne za kritino, slemenski trak po sliki sodeč ne pokriva valovitk, tako da ni v funkciji, za katero je predviden.
Kaj pa trak spodaj pri kapu, si ga dal?

[CiciMultipraktik]

Folija se daje kar na deske in čez late v liniji špirovcev ter prečne za kritino, slemenski trak po sliki sodeč ne pokriva valovitk, tako da ni v funkciji, za katero je predviden.
Kaj pa trak spodaj pri kapu, si ga dal?

Slemenski trak je zalepljen na valovitke, če se to misli.

Trak? Zaščita zračnega mosta je narejeno s tistim mrežnim plastičnim trakom.