Temperatura jeklene plošče

[fikus_]

Kaj pa če narediš nekakšno zgorevalno komoro, da plamen ne bo direktno v stiku z dnom. In verjetno boš lažje nadziral temperaturo v tej komori in s tem temp. dna.

[borisk]

Če želiš enakomerno temperaturo v destilatorju, potem uporabi dvojno dno, vmes pa vodo, ali parafinsko olje. če je še bolj kritično, uporabi črpalko za cirkulacijo vmesnega medija.

Mi smo delali klasični destilator za žganjekuho, in se je dvojni plašč zelo obnesel, sploh ker se pri žganjekuhi določenih vrst sadja rado prijemle na dno in žge. toplotna vzrajnost olja časovno podalša prvo saržo, potem pa gre kot po tekočem traku.

če želiš bolj ravno dno, uporabi konveksno konkavno podnico, dobiš jih pri vsakem malo bolj resnem proizvajalcu podnic.
http://www.inoxfondi.com/portfolio/fondo-diffusore/

[korenje]

Delam destilator, ki je gret na dnu s plinskim gorilcem.
Destilator bo omogočal podtlak 900mbar, zato bi rad optimiral debelino dnesa, da mi vse skup ne potegne. Temperatura znotraj se bo gibala nekje med 50°C in 100°C odvisno od vrednosti tlaka. Vprašanje je samo greto ravno-dno.
Če je premer kotla 800mm in temperatura dnesa 500°C, inox material, je potrebna debelina 12mm.
Predvidevam, da so temperture še višje.

Mi delamo take kotle, sicer odprtega tipa. Sprva smo delali iz kotlovske pločevine, potem pa iz inoxa.
Produkt se greje indirektno z vmesno vodo, tako da se produkt ne more zažgati.

Dno je lahko ravno vendar bi ga potem ojačal s ploščatimi profili. Samo 12mm so kar velike debeline... je toliko res potrebno? Jaz bi dal debeline 3 ali 4mm ojačano s ploščatimi profili.
Dno je lahko tudi konično dno ali pa bombirano.

[korenje]

ohoho, to ni hec, pojdi po AD merkblatu..., vakuum..., zazvonijo vsi zvonovi..., mislim, da bo plašč najbolj kritičen...

Z vkuumom še nismo delali, sam 0,9 bar ali 1,1bar... je to tak problem?
Vem da netlačna vratca/vstopne odprtine podpirajo tlake 0,05bar, pa so iz tanke pločevine.

[Žerjavar]

Destilator bo omogočal podtlak 900mbar, zato bi rad optimiral debelino dnesa, da mi vse skup ne potegne.

To pa ni hec. Za ravno dno je enako, kot 9 m vode. Koliko bo premer dna?
Tudi z debelino sten se ni za hecati, je nujno poračunati stabiliteto valja (izbočenje). Imamo primere, ko je skupaj zmečkalo cisterno za gnojevko pri znatno manjšem podtlaku.

[vili]

korenje:
si že videl kako potegne skupaj eno CREINO, drek cisterno, ko to vidiš, se malo zamisliš, kaj in kako, negativni tlaki so večji problem kot pozitivni, pa imaš razliko lahko samo 1 bar, ma s pozitivnim greš kamor hočeš, daš debelino pleha..., sem imel priložnost se v splitu pod marjanom pred nevem koliko destletji meniti s konstrukterjem podmornic, res mojster, že v penziji, dobro delal sem se pametnega, o posodah pa pojma nisem imel, razen osnovne kotlovske enačbe, sicer mi takrat ni bilo nič jasno, smo pa v eni marini zaganjajali s partnerjem dvigalo za jahte..., bilo je prijetno druženje, še posebno v baru marine...

[Demz]

Rezervoar za natrijev lug, pokonci stoječ, fi 2500 in višina 6 metrov. Podnice so iz 5 mm NR pločevine 4301.
Možakar je točil na spodnjem izpustnem ventilu lug ven ter pozabil odpreti oddušnik na vrhu rezervoarja.

Je potegnilo zgornjo podnico noter, da je na nobeni preši ne bi tako . Če ne vidiš, je težko verjeti.

[korenje]

Destilator bo omogočal podtlak 900mbar, zato bi rad optimiral debelino dnesa, da mi vse skup ne potegne.

To pa ni hec. Za ravno dno je enako, kot 9 m vode. Koliko bo premer dna?
Tudi z debelino sten se ni za hecati, je nujno poračunati stabiliteto valja (izbočenje). Imamo primere, ko je skupaj zmečkalo cisterno za gnojevko pri znatno manjšem podtlaku.

Napisal je podtlak 900mbar, in ne 900mbar podtlaka.

[jan.23]

Drek cisterne (kot pravi Vili),... problem je korozija, nove se še nisem slišal da bi jo stisnilo skupaj.
Pa dobro, če jo stisne še ni tako hudo, če bi jo pa razneslo?
Vem pa za primer, ko so jo poravnali in znotraj podprli z lesenimi koli...skratka brez besed.
Kar pa se tiče vakuumskih posod, pa tudi ni neka raketna znanost. Izdelali smo, okroglo d2000x6000 mm z vrati, pravokotno 2000x3000x2000 mm z drsnimi vrati 3000x2000 deb. 40 mm + ojačitve,... in ne koliko manjših, oblik ni da ni. Je pa fajn, da veš kaj delaš.
Pri izdelavi podmornice pa res še nisem sodeloval, kjer gredo tlaki še pod "aboslutno ničlo".

[Žerjavar]

Kar pa se tiče vakuumskih posod, pa tudi ni neka raketna znanost. Izdelali smo, okroglo d2000x6000 mm z vrati, pravokotno 2000x3000x2000 mm z drsnimi vrati 3000x2000 deb. 40 mm + ojačitve,... in ne koliko manjših, oblik ni da ni. Je pa fajn, da veš kaj delaš.

Govoriš o vakumskih posodah. Jih ni, vakuma ni možno doseči. So posode za podtlak (manjši od atmosferskega tlaka). Pri teh pa je dobro povedati, koliko je podtlaka. Enako, kot za tlačne posode, kjer je velika razlika, če je za 6, 20 ali 200 bar.
Pa še to: eno je posodo izdelati, drugo pa smotrno (optimalno) konstruirati (zasnovati in preračunati). Za izračun pa je podtlačna posoda bolj komplicirana kot raketa (znotraj rakete je vedno višji tlak kot zunaj. Ja, podmornice pa so višja stopnja od podtlačnih posod, je zunaj tudi 20 bar nadpritiska.

[jan.23]

Vakuum, podtlak ali vakum… kaj je pravilno? Kakšna je razlika? Ne vem, razumem kot eno in isto.
http://www.dvts.si/arhiv/1997/1997_3/19 ... 100dpi.pdf
Tako za primerjavo… Jože Gasperič iz Instituta Jožef Stefan piše v članku o grobem vakuumu,… ekstremno visokem vakuumu,… Tako da, če tudi jaz ta »skoraj nič« poimenujem vakuum, verjetno tudi ni hudo narobe.
Pred več kot petnajstimi leti sem bil nekaj pameten o stopnjah vakuuma in silah, ki pri tem nastopanjo. In me je kolega podučil, da kadar se pogovarjamo o vakuumskih posodah, se pogovarjamo o absolutni ničli in da tisti mbar pri preračunu ne igra nobene vloge. Je pa stopnja vakuuma zelo pomembna za še sprejemljivo puščanje posode, ki se meri v 1*10-xx mbar l/s. In še vedno se tega držim (poklicna deformacija).
Slika spodaj ni od vakuumske posode, ampak od enega reaktorja z dvojno steno. Da je notranjo podnico deb. 5 mm deformiralo, je bil verjetno kar hudo močan hidravlični udar.

P1010059.JPG (392.99 KiB) Videno 2003 krat

[vili]

mislim, da je pri tlakih bolj prav postaviti kot merilo atmosferski in gremo enkrat gor enkrat dol, tako kot pri temperaturi celsius enkrar gor enkrat dol, dobro v neko hudo termodinamiko greš z absolutno nulo, če, ne bi me žun (pokojni, žal) vrgel ven..., kdo je pa že dosegel 0 (nič) K (kelvina), nihče, tako kot ne 0 (nič, nula ) bar, mislim, da moraš doseči obe ekstremni veličini
u NULO, drugače je malo tako tako..., naj me kak fizik popravi..., ali se da iz enega prostora izpumpati res vse molekule in atome plinov..., da nebi več "srali"...

ima pa žerjavar kar prav "ABSOLUTNEGA" vakuuma "NI", oziroma kar vakuuma, vedno se najde kaka molekula, ki malo serje, zakaj pa vesoljske sonde čez leta padejo dol..., zakaj imajo pogonske motorje...

[korenje]

korenje:
si že videl kako potegne skupaj eno CREINO, drek cisterno, ko to vidiš, se malo zamisliš, kaj in kako, negativni tlaki so večji problem kot pozitivni, pa imaš razliko lahko samo 1 bar, ma s pozitivnim greš kamor hočeš, daš debelino pleha..., sem imel priložnost se v splitu pod marjanom pred nevem koliko destletji meniti s konstrukterjem podmornic, res mojster, že v penziji, dobro delal sem se pametnega, o posodah pa pojma nisem imel, razen osnovne kotlovske enačbe, sicer mi takrat ni bilo nič jasno, smo pa v eni marini zaganjajali s partnerjem dvigalo za jahte..., bilo je prijetno druženje, še posebno v baru marine...

Našo cisterno je enkrat skupi potegnlo pri iztakanju samo zato ker je nekdo poddimenzioniral prezračevalno luknjo...

[korenje]

Vakuum, podtlak ali vakum… kaj je pravilno? Kakšna je razlika? Ne vem, razumem kot eno in isto.
http://www.dvts.si/arhiv/1997/1997_3/19 ... 100dpi.pdf
Tako za primerjavo… Jože Gasperič iz Instituta Jožef Stefan piše v članku o grobem vakuumu,… ekstremno visokem vakuumu,… Tako da, če tudi jaz ta »skoraj nič« poimenujem vakuum, verjetno tudi ni hudo narobe.
Pred več kot petnajstimi leti sem bil nekaj pameten o stopnjah vakuuma in silah, ki pri tem nastopanjo. In me je kolega podučil, da kadar se pogovarjamo o vakuumskih posodah, se pogovarjamo o absolutni ničli in da tisti mbar pri preračunu ne igra nobene vloge. Je pa stopnja vakuuma zelo pomembna za še sprejemljivo puščanje posode, ki se meri v 1*10-xx mbar l/s. In še vedno se tega držim (poklicna deformacija).
Slika spodaj ni od vakuumske posode, ampak od enega reaktorja z dvojno steno. Da je notranjo podnico deb. 5 mm deformiralo, je bil verjetno kar hudo močan hidravlični udar.

P1010059.JPG

Če ni prezračevanja netlačno posodo že samo toplotne razlike deformirajo. Recimo pri CIP. Ko najprej pereš z vročo vodo, potem pa spiraš s hladno... če ni prezračevanja bo jeba. Res pa da se te problemi začnejo šele pri >2000 litrih. Večja kot je zadeva, večji je problem.
Če bi hotel ekvivalent bi moral kubično debelit plašče. Torej 2x večji volumen ne pomeni 2x večjo debelino plašča, ampak x2x2 (za ekvivalent manjšega volumna).

[Deutz]

....Temperatura znotraj se bo gibala nekje med 50°C in 100°C odvisno od vrednosti tlaka.....

Kakšno tekočino pa boš destiliral (če ni skrivost...), namreč, če boš kuhal marmelado (ali pa kakšno drugo snov ki se bo zgostila) bodo tempeatura vrelišča precej različne na začetku in na koncu destilacije (odvisno od končne gostote). Če pa maš namen destilirati trikloretilen da ga recikliraš pa ostane zelo majhna količina umazanije na koncu in so začetna ter končna temperatura zelo blizu....
V vsakem primeru, kot je že omenjeno, dvojni plašč ali pa destilacijski kotel potopljen v grelno kopelj in se izogneš visokim temperaruram ter morebitnim poškodbam....

Za primer: pivski inox sodček zdrži brez problemov vakuumsko destilacijo vode pri cca 40 st C in cca 0,9 barov podtlaka... preverjeno, pa ne vem če je pločevina debela 1,5mm !??!?