rotary transformer

[Žerjavar]

, se mogoče spomniš, s kakšno pritisno silo so krtačke pritiskale na obroče in kakšna je bila maksimalna dopuščena temperatura na mestu kontakta?

Tega danes več ne vem. Smo pa uporabili kupljene drsne krtačke z držači (+ vzmet za pritiskanje). Seveda smo jih pritrdili na visokonapetostne izolatorje, ker so bili v osnovi delani za 380 V.

[korenje]

Jaz sem itak že poslal kitajcem povpraševanje, da mi naredijo indij-galij zlitino za slip ring. Slip ring bi potem imel grelce, ki bi vzdrževal temperaturo nad 5°C recimo.
pa pri prvem zagonu trda zlitina nebi smela poškodovati slip ringa.

Kar se tiče tiste posebne evtektične zlitine, ki je tekoča pri -10°C pa mislim da bi bili problemi s patenti.

[CADfreak]

Pozdrav

Žerjavar, hvala za podatke. Sprašujem zato, ker v "moji" firmi razvijamo in proizvajamo navijala za kable (za male gospodinjske aparate) in stikala za pečice. Cca 4 leta nazaj smo razvili navijalo za napetost 230V in 16A toka. Naš glavni problem je bil, da je navijalo obratovalo pri povišanih temperaturah, hkrati pa na mestu kontakta nismo smeli preseči temperature mehčanja termoplasta, iz katerega je bila izdelana celotna konstrukcija navijala. Na koncu smo dvignili kontaktno silo med drsnimi obroči in ščetkami, uvedli srebrne kovice kot kontaktni element, drsne obroče pa izdelujemo čistega bakra. Tudi termoplastično maso mehanskih delov smo zamenjali za termično odpornejšo. Tako dosegamo pri prej navedeni napetosti in toku na kontaktnem mestu temperature okoli 110°C ob temperaturi okolice 75°C... Težava je tudi, da sem med polno obremenitvijo navijalo ne vrti - kontaktno mesto ne potuje in se segrevanje dogaja na enem mestu...

Korenje, nisi napisal kakšno napetost in tok bi želel prenašati s "rotary transformerjem"? In pa pri kakšnih obratih... Nasploh me zanima namen zadeve...

Lp

Jože

[korenje]

Pozdrav

Žerjavar, hvala za podatke. Sprašujem zato, ker v "moji" firmi razvijamo in proizvajamo navijala za kable (za male gospodinjske aparate) in stikala za pečice. Cca 4 leta nazaj smo razvili navijalo za napetost 230V in 16A toka. Naš glavni problem je bil, da je navijalo obratovalo pri povišanih temperaturah, hkrati pa na mestu kontakta nismo smeli preseči temperature mehčanja termoplasta, iz katerega je bila izdelana celotna konstrukcija navijala. Na koncu smo dvignili kontaktno silo med drsnimi obroči in ščetkami, uvedli srebrne kovice kot kontaktni element, drsne obroče pa izdelujemo čistega bakra. Tudi termoplastično maso mehanskih delov smo zamenjali za termično odpornejšo. Tako dosegamo pri prej navedeni napetosti in toku na kontaktnem mestu temperature okoli 110°C ob temperaturi okolice 75°C... Težava je tudi, da sem med polno obremenitvijo navijalo ne vrti - kontaktno mesto ne potuje in se segrevanje dogaja na enem mestu...

Korenje, nisi napisal kakšno napetost in tok bi želel prenašati s "rotary transformerjem"? In pa pri kakšnih obratih... Nasploh me zanima namen zadeve...

Lp

Jože

Namen je prenos elektrike na rotor na vetrnici. cca do 6kW 400V 3F+1N.

[Demz]

Ja ampak princip z induktivnostjo? Kolikšni so pa pri tem izkoristki?
Tudi krtačke zavirajo,ni samo obraba in vzdrževanje zadaj. Toda indukcijsko - pa tudi.

[sop]

Za tako moč in napetost se dobi brezžični (wireless) rotacijski prenosnik ele. energije.
Zadeva deluje s pomočjo indukcije, možen je prenos preko 100 kW moči.

[sop]

Ja ampak princip z induktivnostjo? Kolikšni so pa pri tem izkoristki?

Izgube pri prenosu s pomočjo indukcije so cca 3%.

[grega09]

Zdaj ne vem, če se prav spomnem, samo te 3% veljajo bolj za klasične transformatorje in izgubo pri transformaciji električne napetosti. Vem, da so ocenjene izgube pri prenosu električne energije nekje 3% na vsaki strani zaradi transformacije in približno 1% na 1000 km daljnovoda.

Izgube pri induktivnem prenosu električne energije so pa dosti večje. Vem, da nekaj sanjajo o polnjenju električnih avtomobilov s 85% izkoristkom, pa je že kar dosti. Si predstavljate koliko več el. energije je treba zaradi tega proizvesti, ker se nekomu ne ljubi kabla v vtičnico vtakniti .

[nabijač]

Za takle inovativen strojniški projekt bi bilo prav uporabiti tudi revolucionaren način prenosa energije k porabnikom o katerem je razmišljal že Tesla :https://newatlas.com/energy/long-range-wireless-power-transmission-new-zealand-emrod/

[Žerjavar]

Zdaj ne vem, če se prav spomnem, samo te 3% veljajo bolj za klasične transformatorje in izgubo pri transformaciji električne napetosti. Vem, da so ocenjene izgube pri prenosu električne energije nekje 3% na vsaki strani zaradi transformacije in približno 1% na 1000 km daljnovoda.

Izgube pri induktivnem prenosu električne energije so pa dosti večje. Vem, da nekaj sanjajo o polnjenju električnih avtomobilov s 85% izkoristkom, pa je že kar dosti. Si predstavljate koliko več el. energije je treba zaradi tega proizvesti, ker se nekomu ne ljubi kabla v vtičnico vtakniti .

Se popolnoma strinjam. Po mojem razumevanju je sledeče: pri klasičnem trafoju se dospeli izmenični tok pretvori v magnetno valovanje, katerega zbere magnetno jedro in ga vodi skozi sekundarno tuljavo. Pri vrtljivem odjemalcu pa ima vsaka tuljava svoje jedro, med njima pa je nekaj zraka (verjetno vsaj 1 mm). Ta zračna reža močno ovira pretok magnetnega valovanja, katero se tudi razprši v okolico in ne inducira elektrike v sekundarni tuljavi (izguba).

[nabijač]

Se popolnoma strinjam. Po mojem razumevanju je sledeče: pri klasičnem trafoju se dospeli izmenični tok pretvori v magnetno valovanje, katerega zbere magnetno jedro in ga vodi skozi sekundarno tuljavo. Pri vrtljivem odjemalcu pa ima vsaka tuljava svoje jedro, med njima pa je nekaj zraka (verjetno vsaj 1 mm). Ta zračna reža močno ovira pretok magnetnega valovanja, katero se tudi razprši v okolico in ne inducira elektrike v sekundarni tuljavi (izguba).

Samo majhna korekcija: tole magnetno valovanje se v transformatorju bolj strokovno imenuje magnetna indukcija, ostalo pa je kar prav.

[sop]

Zdaj ne vem, če se prav spomnem, samo te 3% veljajo bolj za klasične transformatorje in izgubo pri transformaciji električne napetosti.

Ta podatek o izgubah sem dobil na internetni strani proizvajalca teh aplikacij. To drži da imajo klasični transformatorji okoli 3% izgube pri frekvenci 50 Hz, energetski transformatorji imajo tudi manjše izgube. Brezžični prenos pa deluje na bistveno višjih frekvencah zato so tudi izgube le okoli 3%. Kot sem omenil je to podatek proizvajalca v praksi so dejansko lahko nekoliko višje.

[Žerjavar]

Samo majhna korekcija: tole magnetno valovanje se v transformatorju bolj strokovno imenuje magnetna indukcija, ostalo pa je kar prav.

Mi ne gre v glavo. Indukcija je postopek - v tem primeru pretvorba električnega valovanja v magnetno. Z jedrom pa prenašamo magnetno valovanje (lahko rečeš indukt) do druge tuljave, kjer je zopet indukcija.

[nabijač]

Ko tok teče po žici okoli nje nastane magnetno polje. Če je blizu te žice še ena neodvisna žica magnetno polje iz prve žice v drugi žici povzroči električni tok-inducira se električna napetost.
Seveda da to deluje se mora tok v prvi žici spreminjati-dinamičen proces.
Železno jedro ustrezne oblike je zraven zato ker bistveno bolje vodi magnetno polje od prve žice k drugi kot na primer zrak.
Tu nastopa le magnetno polje. Sej nekaj ELMG valovanja se tudi ustvari ampak ga je več kot zanemarljivo malo in se ga ne izkorišča.

Za nastanek elektromagnetnega valovanja pa mora biti zraven električno polje. Pogoj za nastanek valovanja je da se električni naboj ne samo giblje, ampak da se pospešeno giblje. Zaradi tega gibanja naboja nastaneta električno in magnetno polje, ki sta med seboj pravokotna in to je elektromagnetno valovanje.

[Žerjavar]

Za nastanek elektromagnetnega valovanja pa mora biti zraven električno polje. Pogoj za nastanek valovanja je da se električni naboj ne samo giblje, ampak da se pospešeno giblje. Zaradi tega gibanja naboja nastaneta električno in magnetno polje, ki sta med seboj pravokotna in to je elektromagnetno valovanje.

To nastajanje elektromagnetnega polja je fizikalni proces = indukcija. Rezultat indukcije pa je indukt = nastalo magnetno valovanje.
Debata je o tvojem stavku

tole magnetno valovanje se v transformatorju bolj strokovno imenuje magnetna indukcija,

Ja, trafo deluje na podlagi indukcije; celo dvojne, najprej iz elektrike v magnet in nato iz magneta v elektriko. Nikakor pa ne pristanem, da se magnetno valovanje imenuje indukcija.