Pergola

[pianist]

Ni mi bilo vse jasno...sem sproti reševal problem.....pogledal kako je narejen sosedov kozolec...upošteval dejstva, katera so na naši lokaciji....uporabil kmečko pamet...nič kompliciranja...

Sem pač upal, da je morda kdo kaj podobnega sestavil in bi mi svetoval...

In nič se ne jezim. Tista slika je simbolična, da se vidi približno kako kaj želim. Glede prečk, da jih ne bo, se pa večkrat povedal, pa ne zastopite. in tudi vse prečke, niso nosilne, zato niso omembe vredne...če so rotacijske....so pa tudi pergole z jekleno žico, na katero je pritrjeno/podpira platno....
Pergola pa že stoji....

Hvala vsem za kreganje in lep pozdrav.

[Žerjavar]

Pergola pa že stoji.....

Upajva, da bo še dolgo.
Tako kot si opisal spoj med stebri in gornjim okvirjem, tudi gola konstrukcija brez dodatnega platna ne bo vzdržala sunkov vetra, kot so bili včerja v LJ.

[pianist]

@žerjavar ali ti je račun tako pokazal s fiksiranjem v tla ali samo postavitev na ploščo.....
Sunkevetra smo imeli, vendar nimam podatka kako močni. SO pa padala drevesa, odnašalo strešnike, trgalo pločevino... Pri meni je bilo vse BP.

[Žerjavar]

Zapisano velja za konstrukcijo postavljeno na tla. Če pa hočeš fiksirati v tla, pa se je treba pogovarjati o velikosti dna in teži temelja. Pri tem je najpogosteje, da se s časoma temelj nagne. Večino starejših hiš (izpred obveznega projekta) razpoka zaradi slabih temeljev.
Lahko bi se tudi pogovarjali o primernosti predpisa o obremenitvi od vetra. Za dobro polovico države že morda 50 let velja veter 98 km(h za višino do 10 m. Danes pa se dogajajo sunki tudi do 130 km(h, kar daje 70% večje obremenitve.

PS:

Sunkevetra smo imeli, vendar nimam podatka kako močni. SO pa padala drevesa, odnašalo strešnike, trgalo pločevino...

Verjamem. Pa poglejmo:
Trgalo pločevino. Si že v tehnični dokumentaciji srečal določitev zavarovanja , da ob vetru ne bo škode - seveda z v naprej definirano hitrostjo vetra. Princip varovanja se prenaša z očeta na sina, mojstra na pomočnika, ustno navodilo šefa delavcu. Ali je že kdo videl teoretični izračun takega varovanja za poljubno hitrost vetra? Sem pa videl navodilo proizvajalca pritrdilnega materjala, vendar brez določila o hitrosti vetra. Sem pa pred leti videl tako streho na tleh. Lahko rečem, da je v kapu začelo trgati pločevino od desk malo višje pa je trgalo deske skupaj s pločevino. Moja ocena: pločevina je bila preslabo pritrjena (vendar skoraj dovolj), deske pa so bile v kapnem delu dovolj pritrjene, višje gor pa preslabo.

[pianist]

Sem naredil točkovne temelje, 40 cm globoke 35x35. Ni to nobena globina pa vendar dovolj, da steber stoji pokonci. Pa recimo, da bo preneslo 40 km/h močnejši veter, kot če bi bilo samo postavljeno na ploščo ali samo privijačeno na ploščo...

Koliko pa lahko vertikalno obremenim 4x M8 vijake 8.8 kakovost? Teža 3m cevi je 33 kg. To je dovolj da drži po 1 vijak na vsaki strani povezave. Če odmislimo veter in s tem ostale obremenitve ...

[Žerjavar]

Tvoji temelji verjetno zadoščajo za vertikalno obremenirev od lastne teže konstrukcije. Pozimi pa se na goli konstrukciji lahko nabere mokrerga snega tudi 2 x več od lastne teže. Za obremenitev od vetra pa temelji ne prenesejo praktično nič.
Če odmislimo veter in s tem ostale obremenitve ... pa se lahko zgodi rušitev.

Ne zanemarjaj gradbenih izračunov! Dokler se je gradilo čisto obrtniško, so zgradbe bile največ 2 nadstropne. Šele matematični izračuni trdnosti so vzpodbudili gradbene podvige (stolp v Parizu, mostovi, ...).

[pianist]

OK, mal tečko razumeti brez izračunov.... Na oko je konstrukcija trdna. Na obremenitve s snegom ne računam kaj dosti, saj ga še za kidat ni. Sneg bo povzočil vertikalne sile, torej če nebi zapihalo potem se praktično nebi smelo kar tako podret.
Vijak M8 zdrži 800 kg obremenitve na nateg, če je dober navoj in matica. Ker pa pri meni nebo nategov temveč bol strigi se potem zmanjša na recimo 600 kg ali najslabši primer 500 kg. Ker je širina cevi samo 120mm se bo težko nabralo snega za nekaj ton, ali pač? Po mojih kmečkih izračunih bi morala konstrukcija kar dobro držati, vse dokler nebi bilo močnega vetra + upor veliko snega na ceveh... Bo pa čas povedal....
Če se pozimi poruši nebo tak problem...pozimi se bom bol malo sončil pod pergolo

[Žerjavar]

Ne moreš preprosto reči "teh obremenitev ne bom računal" = teh obremenitev ne bo. Treba je računati z vsemi možnimi obremenitvami, da veš, kakšne odgovornosti (materjalno in moralno) boš kot lastnik moral prevzeti.

Sem naredil točkovne temelje, 40 cm globoke 35x35. Ni to nobena globina pa vendar dovolj, da steber stoji pokonci.

Da ne boš ugibal, kako malo vzdrži tak temelj: zemljina peščena ilovica, vertikalno na steber 1,6 kN, dopustno horizontalno na vrh stebra 0,05 kN.

[fikus_]

"...vertikalno na steber 1,6 kN, dopustno horizontalno na vrh stebra 0,05 kN."

Za nekatere bolj domače enote 1,6 kN =~ 160 kg in 0,05 kN =~5 kg

[pianist]

čakaj malo, tole pa nekaj ni vredu. Želiš s tem povedati, da če bom na vrhu konstrukcije horizontalno obremenil z 0,20kn, da se bo vse skupaj prevrnilo?? Grem takoj neko merilo kupit in zapnem za traktor....

[Žerjavar]

Za nekatere bolj domače enote]

Domače enote:
Za nestrojnike so res kg, za strojnike pa so N in m. Jaz sem pa še stare šole in uporabljam najnovejše enote (N, kN, m, cm), v šoli učene (kp) sem že zdavnaj opustil.

tole pa nekaj ni vredu.

Ne rabiš traktorja, na vrh stebra priveži vrv in kar z rokami pošteno potegni. Dovoljujem možnost, da imaš kvalitetnejšo zemljino od državno povprečne. Možno je tudi, da so izmere temelja drugačne od objavljenega.

[pianist]

Ja žerjavar sedaj ga pa že malo biksaš. Morava takoj malo popraviti izračuna, da se nama ne bojo otroci smejali.
Zemljina je nasutje mešanica pesek, ilovnati grušč, odpadni material... Površina je utrjena, zvožena od gradbenih strojev... Fino sem se matral, da sem naredil luknje. Temelji so tako kot sem napisal nekako 25-35 širina (delal na oko, sedaj šel preverit). Globina 40. Porabil samo 2 samokolnici betona (4x hobby beton + nekaj lopat peska).
Sedaj pa takole z izračuni in dejstva. Posamičen steber ne morem več obremeniti, ker so povezani. Vendar na oko ti garantiram, da bi lahko horizontalno obremenil vsaj s 25 kg in nebi padel.
Za celotno konstrukcijo: pozabil si na ročice. Posamičen steber je težak 27 kg brez da upoštevam 1/2 samokolnice betona in trenja z zemljo. Ena 4m povezava tehta dobrih 43kg. Ena 3m povezava pa dobrih 32kg. Konstrukcija je postavljena vzporedno s hišo. Sunki vetra so lahko samo smeri V-Z ali obratno. Smer S-J ni možno, zaradi moje hiše, sosedove hiše, bližnje brežine.
Torej je največja obremenitev po dolžini konstrukcije- 4m, zato sem jo tudi tako postavil.
Predpostavljam, da se vijaki ne polomijo. En spoj s stebrom bi moral zdržati silo 2T. Se pravi, da bi se morala konstrukcija pri rušitvi vertikalno dvigovati, izpuliti iz zemlje.
Tako da moji lajični hitri izračuni kažejo, da bi moral horizontalno vleči vsaj z 260kg, da bi izpulil-prevrnil.
Daj me popravi prosim, morda sem kaj na brzino spregeldal....

[fikus_]

Žerjavar, domnevam da Pianist ni strojnik, zato sem pretvarjal N v kg.

Pianist, kaj imaš stebre in horizontalne nosilce zavarjene skupaj? Potem ti to poveča dopustno horizontalno obremenitev.

[Žerjavar]

Zemljina je nasutje mešanica pesek, ilovnati grušč, odpadni material... Površina je utrjena, zvožena od gradbenih strojev...
Tako da moji lajični hitri izračuni kažejo, da bi moral horizontalno vleči vsaj z 260kg, .

Izračuna nimam kaj popravljati, le spremenim podatke o zemljini, katerih pa mi kristalna krogla ni pravilno posredovala. Dopustna horizontalna sila na vrhu stebra se poveča na 0,09 kN. Velja za samostojen steber brez medsebojnih povezav.
Praviš, da imaš že vse stebre zgoraj povezane z okvirjem. Pritrditev s 4 kom vijak M8 na razmaku 80 x 80 mm. Ta povezava bo prevzela bistveno več obremenitev od vetra kot pa temelji stebrov. Konstrukcija bi lahko vzdržala skupno silo od vetra 0,85 kN. Pri platnu med dvema stebroma in vetru 98 km/h nastane skupna sila 1,2 kN na vrh stebrov.

[pianist]

@fikus, ja, sem jih malo zavaril, vendar bol slabo, ker mi aparat nagaja. Bom moral še kakšne kotnike/ročice pritrdit, da bo res fino močno... Nisem strojnik, samo komunalni inženir, mehanik... tako da je vseeno katere enote uporabljaš.

@žerjavar, no, saj potem ni tako slabo. bočnega platna ne bo ob močnem vetru, oziroma bo tako narejeno, da se na enem koncu samodejno odpne ob močnem sunku...in niti ne bo 2,5m v višino, le kakšne 1,6m...spodnji del stebrov.... zgornje platno pa ne bo toliko vplivalo na stabilnost. skratka, ko greš od doma se platna pospravijo..
Se pravi, če samo še zmontiram kakšen kotnik/trikotnik (30x30) med stebrom in daljšo stranico, sem zmagal...