Ravne tribuna

[Žerjavar]

Še predlog generala po bitki.
Vsi podporni elementi (razen špirovcev in lat) so kvadratne cevi (problem uklona). Spodnji del je ceneje ustrezno trden in tog delati iz AB.

[kekoT]

Ker me zanima zadeva, sem na hitro postavil preprost model, da vidim, kako se te obremenitve vsaj približno razporedijo. Snega sem vzel 1,25kN/m2 po celi strešini, lastna teža + stalna teža 0,40kN/m2, raster konstrukcije 4,0m, glavni profili HEB400 ...

Po moje je zasnova konstrukcije zelo slaba. Betonski steber mi na oko deluje slab, ali vsaj napačno obrnjen. Niti ni logike HEB 400 in bet. steber h=40 cm. Daj ti v modelu na zg. rob bet. stebra vpeto podporo in dobi se kar velike akcije M, Q, N na bet. steber. mislim. da beton odpove na koti 5.87 m.
Istočasno pa vidimo, kaj se dogaja s sidriščem (vijaki, vari, deb. ploč. in pritiski na beton.

[runocar]

Tudi jaz mislim, da je problem v spodnjem delu AB stebra. Konstrukcija je v štartu slabo zastavljena.
Je kar je in sedaj je treba najti najcenejšo izvedbo sanacije. Tako osnovne konstrukcije ne bi spreminjal ampak le dodal dva natezna elementa, ki bi po moje rešila problem preobremenjenega stebra.
Prva slika z diagrami je primerjava povesov pri polni teži, druga so momenti, tretja osne sile ...

Z dodanimi nateznimi elementi pridemo iz pretežno upogibnega sistema v sistem predalčja. Posledično znatno manjše napetosti v jeklu, razen v strešni konzoli ... JAsno, potrebno je kontrolirati tudi previsni del AB plošče, saj bi se ji po takšni nadgradnji zaradi večje osne sile v betonskem stebru povečal moment ...

[runocar]

Še reakcije. ki nastanejo kot posledica jeklene konstrukcije na AB sistem. Poenostavljeno, saj se razumemo kaj opazujemo

[runocar]

kako se te obremenitve vsaj približno razporedijo. Snega sem vzel 1,25kN/m2 po celi strešini,

Po ARSO za Ravne je 50 letna obremenitev od snega 2,1 kN/m2.
Lahko poveš, kakšen moment se prenese s sidranjem iz jeklenega v AB steber? Zame je to vsota (morda razlika?) momenta stebra in razlike momentov v poševni podpori. Na vrh AB stebra deluje še horizontalna sila od natega spodnjega dela cikcak opore, ki moment v AB stebru še poveča.

Nadmorska višina je cca. 410m. Če področje spada v območje A2 (previdevam, da ja) je po predpisih karakteristična snežna obtežba na tleh sk=1,70kN/m2, na strehi z naklonom 15° pa 1,32kN/m2. Se strinjam, da sem vzel premalo, 2,1kN je pa zagotovo več, kot zahteva predpis.

Spodaj diagrami momentov na mestu stika jeklo - betonski steber. Kjer je hor. črta je stik med AB in jeklom

[Žerjavar]

Nadmorska višina je cca. 410m. Če področje spada v območje A2 (previdevam, da ja) je po predpisih karakteristična snežna obtežba na tleh sk=1,70kN/m2, na strehi z naklonom 15° pa 1,32kN/m2. Se strinjam, da sem vzel premalo, 2,1kN je pa zagotovo več, kot zahteva predpis.

Niam priložnostu videti kaj pravi predpis. Atlas okolja od ARSO pokaže za Ravne: 408 mnv in 2,0 do 2,5 kN/m2 teža snega z povratno dobo 50 let. V tekstualnem delu pa ima tabelo za rdeče področje (vsa Koroška) 2,1 kN/m2 za 400 mnv. Brez osnove v predpisu jaz jemljem za ostrešja obremenitev po ARSO in minimalno varnost 1,2 do rušenja ali pa 80% iste vrednosti s kombinacijo ostalih obremenitev.

[Žerjavar]

Še reakcije. ki nastanejo kot posledica jeklene konstrukcije na AB sistem.

Nimam nič proti tvoji ideji, le zmanjšal sem ceno špirovcev = ni več 4m dolge konzole

[tehnik]

Spoj AB stebra in plošče na koti +5,87m nosi celotno streho. Dokler ta spoj ne bo v večjem delu samo tlačno obremenjen streha ne bo varna. Sanacija bo verjetno obsegala odstranitev stebra in izdelava novega. Na sami konstrukcji strehe pa imajo dve možnosti: vgraditi stebre na sprednji strani tribune ali izdelati nov temelj na zadnji strani stavbe na koti +1,80m in na njega vpeti zadnji del jeklene konstrukcije. Vezava konstrukcije na AB steno debeline 30cm pod koto 1,80m verjetno ne bo sprejemljiva, ker posega v območje dostopa/vhoda na tribuno. Ni mi pa jasno kako je šel spoj na koti +5,87m skozi statični preračun.

[runocar]

Niam priložnostu videti kaj pravi predpis. Atlas okolja od ARSO pokaže za Ravne: 408 mnv in 2,0 do 2,5 kN/m2 teža snega z povratno dobo 50 let. V tekstualnem delu pa ima tabelo za rdeče področje (vsa Koroška) 2,1 kN/m2 za 400 mnv.

Sem šel tudi jaz natančneje gledat. Raven na koroškem so z obtežbo snega razdeljene v dve coni in sicer zahodni del spada pod alpsko regijo 3, medtem ko vzhodni del pod alpsko regijo 2. V regiji 3 je obtežba s snegom na tleh 255kg/m2, medtem ko na vzhodni strani 170kg/m2. Kje je lokacija te tribune nimam pojma. Vsekakor je v mojem računu potemtakem upoštevanega premalo snega. Ni bil moj namen točen izračun (saj tudi nimamo točnih podatkov o kosntrukciji) ampak za spoznavanje osnovnega koncepta tako zastavljene strehe.

LP

[Žerjavar]

V regiji 3 je obtežba s snegom na tleh 255kg/m2, medtem ko na vzhodni strani 170kg/m2. Kje je lokacija te tribune nimam pojma.

Dobro se spomnim svojega prof. Kovačeca za kmetijsko mehanizacijo, ko je govoril o možnih obremenitvah od delovanja narave. Ne bo nič narobe, če pri računu vzameš tudi 40 % manj, kot bo dejansko nastopalo. Narobe bo, če vzameš 3 krat manj ali sploh nič.
Nekaj podobnega je rekel prof. Marinček kot super recenzor, ko sem bil v vlogi recenzorja projekta za žerjav, ki se je med delom zlomil in zrušil (Novoles Straža). Sem ugotovil, da je nekaj elementov predalčne konstrukcije izkazovalo prekoračitev dopustne napetosti do 10%. "Zaradi teh 10 % se konstrukcija ne ruši, bo treba pogledati ozadje".

[Žerjavar]

Spoj AB stebra in plošče na koti +5,87m nosi celotno streho. Dokler ta spoj ne bo v večjem delu samo tlačno obremenjen streha ne bo varna.

- Če je steber in njegov spoj na 5,87 ustrezno dimenzioniran in uporabljena predvidena armatura le da šlampasto položena, je možno vsak steber do polovice odpreti in urediti potek armature.
- Ne vem, koliko je prostora za zadnjo vrsto sedežev in čemu je namenjen. Morda se ob vsakem stebru en sedež eliminira in se postavi dodatni kovinski tlačni steber od strešnega nosilca do betona AB plošče nad stebrom do temelja.
Ali je v betonski konstrukciji še kakšna šlamparija?

[Žerjavar]

Ali ima kdo informacijo o trendu sanacije poškodb. Sem prepričan, da je sanacija možna z manjšim deležen vrednosti novega objekta.

[runocar]

Tudi mene zanima, če kdo kaj ve, kako so (bodo?) rešili.
Na tem linku je še nekaj slik ...

https://snportal.si/slovenska-tekmovanja/2-liga/foto-nova-tribuna-na-ravnah-zaradi-razpok-zaprta/

[fikus_]

Tukaj se kaže, da je izgled imel prednost pred minimalno porabo materiala. Tako je betonski steber na previsu betonske plošče in na slikah se vidi že sedaj rja na zadnjih nosilcih ter umazanije od vode, ki teče po fasadi.

Me zanima, če bo projektant/arhitekt dal ta objekt pod reference.

[Žerjavar]

Tukaj se kaže, da je izgled imel prednost pred minimalno porabo materiala.
Me zanima, če bo projektant/arhitekt dal ta objekt pod reference.

To mi je bilo jasno ob prvem pogledu na objekt. OK, dopuščam umetniško svobodo arhitekta, če mu je le kdo pripravljen plačati posledično višjo ceno. Sem pa prepričan, da se je statik premalo poglobil v detajle predvidene izedbe. Ali je statik dobil revizorja??? Ne vidim globalne pomanjkljivosti, vidim pa posledice - po mojem mnenju - neprimerno določene armature v AB lokalnega značaja. Recimo: prenos natega jeklenega sidra v gmoto betona.
Arhitektova referenca? Zakaj pa ne, Izgled je nekaj posebnega, napaka pa je statikova.