Počen lesen lepljenec

[Žerjavar]

Strinjam se, da se po pretrgu prvih vzdolžnih vlaken lokalno pojavijo tudi strižne sile, ki zagotovo prispevajo k nadaljnemu rušenju. .

Pri prostoležečem upogibnem nosilcu so strižne sile vedno prisotne. Enostavno je določiti strižno silo pravokotno na nosilec (= vertikalno), Za katerokoli točko in vlakno lesa vzporedno z nosilcem je enostavno določiti strižno napetost pravokotno na vlakno, strižna napetost vzdolž vlakna je njej enaka (glej mojo skico 17.9 ob 13:07). Če vlakna lesa niso vzporedne z nosilcem pa se formira majhen presek vlaken (diferenčni presek nosilca), se zanj določi sila vzdolž nosilca, katero se razstavi na sili vzdolž in pravokotno na vlakna. Se dobi strižni napetosti prečno in vzdolž vlaken.
Tvojo zadnjo sliko sem opisal kot širjenje razpoke.

Ni ravno najbolj pravilno, da se les obravnava po MKE,

Program za izotropen materjal je uporaben kot informacija, da lahko prikazane napetosti pretvorimo v napetosti vzdolž in prečno na vlakna lesa.

[grega09]

Dobra debata.

Če damo mehanizme rušitve lesa malo na stran, se pa sam sprašujem o razlogu razpok samo na enem nosilcu.
Ponavadi se v takšnih primerih sreča več slabih stvari. V tem primeru je možna zelo slaba kvaliteta lepljenca in nekaj zgrešeno pri statiki.

Ker neka odstopanja v kvaliteti bi morala biti pokrita z varnostnimi faktorji in enostavno do situacije ne bi smelo priti.

[Žerjavar]

je možna zelo slaba kvaliteta lepljenca in nekaj zgrešeno pri statiki..

Iz znanih podatkov ni možen kontrolni račun statike. Možna pa je ocena, da nekaj ni v redu z materjalom. V tej smeri je dosedanja debata.
Si pomislil na nepredvideno obremenitev (težki valjar na zeleni strehi, ,,, )

[tehnik]

Počli so trije nosilci. Razpon nosilcev je 30m; višina nosilcev 2,0m. Širina 0,5m. Razdalja med nosilci je 5,0m. Podatki iz projektne dokumentacije. Pri zeleni strehi je vprašanje kakšne so dejanske obremenitve.

[grega09]

Žerjavar, se strinjam, samo lahko je enostavno vse skupaj poddimenzionirano in napaka v materialu nima veliko vpliva. Valjar na zeleni strehi ne bi smel biti nepredvidena obremenitev, ampak ja, seveda se to lahko zgodi brez, da so med preračuni imeli to v mislih.

Ok, podatkov je več. Koliko pa je vseh nosilcev skupaj?

[runocar]

Po nekih načrtih, ki so bili dostopni na spetni strani javnih naročil (gre za načrte opreme), sem nekako približno ocenil, da gre za dvojne nosilce ca.22/250cm, eni so celo lomljeni. Nosilci so v rastru nekje ca. 5,5m. Svetli razpon ca. 28m. Mislim, da je preko nosilcev križnolepljena plošča nekje med 20-25cm, izolacija + ca.20-25cm zemlje s travo. Pa še spuščen strop in verjetno še kakšna oprema - koši, morda kakšna delilna zavesa. Ne vem.

Če upoštevam zgoraj navedene podatke, pa recimo na strehi še ca. 300kg/m2, za razmočeno zemljino sem vzel spec. težo 2.2T/m3, ravni nosilci, les lepljen GL28h - to je malo boljši od običajnega masivnega C24, pa recimo da je merodajen obtežni primer, ki upošteva čas trajanja obtežbe manjši od 6mesecev. (trdnost lesa se pod stalno obremenitvijo s časoma manjša!)
Ugotavljam, da verjetno gre za večji problem, saj je do rušenja prišlo že pri 40-45% izkoriščenosti. dimenzije nosilcev se glede na predvideno obtežbo zdijo povsem OK.
Predpostavljam, da koristne obtežbe takrat ni bilo na strehi, da so vsi varnostni faktorji pokurjeni. Torej stalna obtežba po zg. opisu, lastna teža nosilca, ter brez koristne obtežbe in brez varnosti ... Nekako tako. Zelo prehitro je popustilo.
Če rečemo, da je nosilec izveden tipi topi, statika OK, je težavo iskati še samo v obtežbi. Računsko bi se porušitev začela npr. v primeru, če bi na streho namesto 20cm zemljine dali nekje med 60-70cm in sicer z vodo prepojene. Ne vem koliko je poves nosilcev, s tem se lahko ustvari tudi nek bazen, jama, ki dodatno prispeva k teži, če se pri nasipavanju kontrolira samo zgornja ravnina nasutja ne pa tudi debelina ...
Kakorkoli, hvala Bogu, da se je to zodilo zdaj (če se je že moralo), kot pa če bi se ob prisotnosti uporabnikov. Kogarkoli. Ta les se bo že zamenjal.
Imam občutek, da bo težko na kogarkoli pokazati s prstom in potem bodo prišli sodni mlini, pa zaprtje gradbišča in otvoritev se bo prestavila na leto 2025+n.
Pa mimogrede - vse kar sem izračunal temelji na nekih zgoraj zapisanih predpostavkah, ki niso nujno čisto prave. Samo približno. Pa saj vi razumete

[grega09]

trdnost lesa se pod stalno obremenitvijo s časoma manjša!

Zanimivo. Mogoče kakšni podatki, ker tole me pa zanima, kakšen je vpliv?

[Žerjavar]

Očitno, da je splošno znanih znatno več podatkov. Jaz bi verjel, da je statiko izdelal strokovnjak s ustrezno prakso, pa zelo verjetno je bila še neodvisna kontrola. Bi verjel, da ni napake v statiki, Možnost v dejanski obremenitvi (zelena streha).
Dajem šanse materjalu. Ali so na vseh treh okvarjenih nosilcih podobne netipične razpoke na boku nosilca (ukrivljene, različne vzdolžne dolžine, ,,,)? Ali so vidne prečne razpoke spodnje ploskve nosilca (največji nateg) približno v sredini dolžine nosilca?

čas trajanja obtežbe manjši od 6 mesecev.

Največ obtežbe je lastna teža in zelena streha, sneg je manjši delež; bi jaz jemal obtežbo kot trajno.

[runocar]

Če je les obremenjen 10 let ali več, je njegova trdnost le še 60% začetne trdnosti.
Če je les obremenjen do 6 mesecev (to pomeni, da je prevladujoča obremenjenost do 6mesecev kot npr. lahka strešna kritina + sneg zagotovo spada v ta rang ...

V glavnem, za to nam sluši faktor kmod, ki je lahko 0,6, 0,7, 0,8, 0,9, 1,1 odvisno od časovno merodajne obtežne kombinacije. Najprej se izračuna posamezne realne obtežne kombinacije z ustreznimi varnostnimi faktorji in njihove vrednsti deli z kmod, ki pripada določeni kombinaciji. Največji kvocient nam pove, kateri obtežni primer in s tem tudi kmod je merodajen ...
toliko zaenkrat.
Da pa bom tudi družbeno koristen , na spodnjem linku prilagam mojo Excel tabelco (moj pripomoček), s katero se lahko določi različne trdnosti lesa glede na razred trajanja obremenitve, varnostni faktor, razred uporabe ...
Za morebitne napake ne odgovarjam. Celice z rdečo pisavo nimajo formulce in se lahko spreminjajo, drugo se izračunava samo. Po izboru osnovnih parametrov se po Evrokodu v računih upošteva projektne vrednosti trdnosti.
https://docs.google.com/spreadsheets/d/1SQxFNVH0pAF87o5B443MdhJbO1ZZyQgA/edit?usp=sharing&ouid=110454411327504047993&rtpof=true&sd=true

Ne znam drugače pripeti Excelove datoteke. Morda kdo ve kak trik?

[Žerjavar]

Možna pa je ocena, da nekaj ni v redu z materjalom.

Prostoležeč nosilev razpona 28 m in preseka 200 x 50 cm , dopusten upogibni nateg 1,11 kN/cm2 in trdnost striga 0,26 kN/cm2 ima enakomerno porazdeljeno nosilnost 1100 kN. Zaradi vključenih poševnih vlaken lesa je na njih možna razpoka (= strig je trdnost); poševnost vlaken je odvisna od višine iznad spodnjega roba. Pri višini 0 (10,20,50) cm je poševnost 13(15, 17, 27) °.
Pri prečni zarezi nateznega dela je poševnost vlaken manjša, glede na dejansko napetost nad zarezo (upoštevaje zarezni učinek).

[runocar]

Ali so na vseh treh okvarjenih nosilcih podobne netipične razpoke na boku nosilca (ukrivljene, različne vzdolžne dolžine, ,,,)? Ali so vidne prečne razpoke spodnje ploskve nosilca (največji nateg) približno v sredini dolžine nosilca?

čas trajanja obtežbe manjši od 6 mesecev.

Največ obtežbe je lastna teža in zelena streha, sneg je manjši delež; bi jaz jemal obtežbo kot trajno.

Fotografij nimam, tudi ne vem kakšne so poškodbe sosednjih dveh nosilcev. Prav tako ne vem, ali je spodnja razpoka točno na sredini. Predvidevam, da tam nekje glede na montirano opremo. Koši so verjetno na sredini ...

Na FB stani od občine Bovec je ena slika med gradnjo iz jan.23. To so bili še v kleti. In glede na položeno travo vidno iz prispevka bi rekel, da je ta streha obremenjena manj kot pol leta. Zato sem za preračune uporabljal trdnost lesa, ki je pričakovana ob 6mesečni obremenitvi.

Saj pravim, tudi jaz nimam točnih podatkov, samo iz znanega na spletu se približujem dejanskemu stanju.

[runocar]

Možna pa je ocena, da nekaj ni v redu z materjalom.

Prostoležeč nosilev razpona 28 m in preseka 200 x 50 cm , dopusten upogibni nateg 1,11 kN/cm2 in trdnost striga 0,26 kN/cm2 ima enakomerno porazdeljeno nosilnost 1100 kN. Zaradi vključenih poševnih vlaken lesa je na njih možna razpoka (= strig je trdnost); poševnost vlaken je odvisna od višine iznad spodnjega roba. Pri višini 0 (10,20,50) cm je poševnost 13(15, 17, 27) °.
Pri prečni zarezi nateznega dela je poševnost vlaken manjša, glede na dejansko napetost nad zarezo (upoštevaje zarezni učinek).

Mislim, da je višji nosilec - po moje nekje med 240-250cm.

Zdaj pa ne razumem več o kakšni poševnosti vlaken je govora. Vlakna lesa so pri ravnih nosilcih običajno orientirana v smeri spodnje ravnine nosilca. Nisem še videl smreke, ki bi imela vlakna pod kotom 27°. Razen, če vi mislite na ˝napetostna vlakna˝ - smeri glavnih napetosti?

[Žerjavar]

o kakšni poševnosti vlaken je govora. ?

Glej moj prispevek 15.9. Mišljenna je poševnost vlaken, kot je bila na tvoji letvi, ki si jo zlomii in si dobil zelo poševen prelom v smeri vlaken, ki je odstopala id paralele z nateznim robom nosilca. Se ne bi čudil, če bi nekdo zavestno vključil v lepljenec element s poševnimi vlakni s tolažbo, saj natezni in tlačni rob nosita večino obremenitve. Ne izključujem slučajnosti, zato moje vprašanje ali imajo vsi trije nosilci podobne razpoke na boku nosilca.

[vili]

ja žerjavar, men je žagana lajšta vedno počla čez jas, približno po letnicah, tako se pravi pr nas, nikoli pravokotno na lajšto...

[Žerjavar]

men je žagana lajšta vedno počla čez jas, približno po letnicah,

Verjamem. Ko se lajšta začne lomiti je preobremenjena = napetost nateznega roba je blizu trdnosti, v tem primeru tudi v idealno paralelnih vlaknih je strižna trdnost znatno prekoračena. Najprej poči tanka (kot furnir) plast, se ta vlakna pretrgajo, nad njimi nastane večja nova vzdolžna razpoka , .... Prelom idealnega poteka vlaken nikdar ni raven (kot pri jeklu).