Manjša klet za ozimnico

[fikus_]

Če je plošča naslonjena samo po obodu na steno, je spodnja polovica obremenjena na nateg, zato spodaj mreža.
Če je pa spodaj na "sredini" steber ali stena, je pa lokalno zgornja stran plošče obremenjena na nateg in se daje mreža tudi zgoraj.

[vili]

samo, če smem, če imamo podporni zid, tako čisto na hitro malo zafrkancije...:

plosca.JPG (46.35 KiB) Videno 96608 krat

[KOUTER]

Spet nekaj novega vem.Hvala za pojasnilo.

[runocar]

Prvo je bila misljena le ena spodnja mreza, pa je zidar omenil, ce bi kdaj se kaj delal nad kletjo, kaksno manjso sobo/zidano hiso, da naj zdaj damo se zgoraj eno mrezo.

Tipično po zidarsko. Če bi kdaj kaj gor delal, je treba spodnjo cono pojačat ne zgornje. Bolj kot večaš obtežbo z nadgradnjo, bolj je v nategu spodnja armatura. Zgornja bo v tem primeru bila koristna, če bi bila potrebna kot tlačna armatura. To pa dvomim. Potem bi moralo biti spodaj znatno več armature, da bi se izkoristil zgornji del betona v tlaku.

[Deutz]

Če je plošča naslonjena samo po obodu na steno, je spodnja polovica obremenjena na nateg, zato spodaj mreža.
Če je pa spodaj na "sredini" steber ali stena, je pa lokalno zgornja stran plošče obremenjena na nateg in se daje mreža tudi zgoraj.

M dijagram.jpg (13.02 KiB) Videno 96559 krat

..pa če je vpeta na obodnih stenah je tam tudi zgoraj nateg....

AB 1+1.jpg (16.86 KiB) Videno 96563 krat

AB 1+1+1.jpg (14.91 KiB) Videno 96563 krat

[grega09]

Ja, ja... Robni pogoji so *eba . Večina napak se zgodi tu. Simulacije že vsak lahko vrti ali kako že vili pravi...
Tu je treba biti vedno pozoren in skromen o razsežnostih svojega znanja.
Kakor koli pogledaš, v naravi ni nikoli čistega členka in nikoli totalno togega vpetja. Vedno plavamo nekje vmes. Večinoma smo na varni strani s členki, če hočemo biti pa malo ekonomični, pa je treba iskati nekaj vmes..

[vili]

še malo igračkanja
pred desetletji, ko še ni bilo mrež so btonsko jeklo - palice krivili "želejzukrivci" približno takole, potem pa palice med seboj vezali v mrežo.., po spominu..., zakaj je tako pojma nisem imel, sem samo vozil beton s kaloro...

ap02.JPG (45.56 KiB) Videno 96518 krat

se pa tu vidi kje so večje napetosti, sicer je vse v isti barvi je za silo, potrebna je povečava, da sepokaže na žici zelena barva...

ap01.JPG (39.94 KiB) Videno 96518 krat

[Deutz]

...

dijagr.jpg (7.13 KiB) Videno 96456 krat

[runocar]

Plošča je izvedena bolj ali manj kot prostoležeča, razen v enem delu. Plošča zabetonirana na betonske bloke je podprta praktično členkasto. Nima smisla, da se se sploh kakšno vpetost upošteva. Nekaj malega vpetosti nastopi na mestih, kjer je armatura vertikalnih vezi, nekaj malega po vogalih (če je vogal sidran navzdol) in pa nad steno pri vhodu. Tako je smiselno v zg. cono dati le pas mreže po obodu in sicer minimalno potrebno. Če celoten robni pas še tako močno armiraš, ne bo nosilnost nič večja, saj se členek pojavlja na stiku betonskih blokov in plošče. Tam nastane na zunanjem delu fuga. Tudi če bi se plošča eventuelno sprijela z zgornjo šaro, potem razpoka nastane med predzadnjo in zadnjo šaro blokov, saj maltni stik prevzame le malo natega. V sredini polja so na zg. strani samo tlaki in mreža (običajno) nima nosilne funkcije. Če pa povečuješ armaturo v polju v spodnji coni, pa povečuješ upogibno nosilnost plošče. Pri pretiravanju z upogibno nosilnostjo postane kritična strižna nosilnost v bližini podpor.
Tista poševna palica, ki jo je nekdo risal ima delno funkcijo prevzema strižnih sil, ki se proti podpori večajo, hkrati pa del armature spelje v zg. cono, da prevzame morebitne natege v plošči. Ti bi se lahko pojavili v primeru, če bi z pozidavo nadaljevali in bi teža zgornjih etaž ˝vpenjala˝ ploščo v steno. V tem primeru pa imamo opravka z gradnjo kleti brez pritličja ...

[grega09]

Lepo enostavno in strokovno razloženo. Vse pohvale. Takšnih stvari manjka na forumu...

[vili]

runo:

si me malo dvignil, bom skušal zavrteti simulacijo zidanega zidu v sestavi, cigli, malta, plošča, samo me hebejo moduli elast. posameznih materailov???, da dobim podobno sliko...

[hine]

Je kar veliko dejavnikov, ki vplivajo na elastičnost materialov. http://projlab.fmf.uni-lj.si/arhiv/2010_11/naloge/izdelki/lena_elastika/hookov_zakon.html

[CiciMultipraktik]

Počasi napredujemo, a zelo počasi, pač glede na vreme in zdravje. Strop je narejen, premazan in delno ima gor zavarjen izotek. Stropna AB plošča je debeline 20 cm. Nad to pride še 10 cm izolacije.

Kje je označeno z rumeno pride gor lesena uta, cca. 4x4m, bom naredil kar točkovne temelje. Kje sem označlil z rdečo bo izven ute in gor pride cca. 30 cm zemlje, kar po moje znese kakšnih 500kg/m2. V notranjosti je tudi 30 cm viška prostora, a zaradi teže premišljujem, če bi mogoče prostor zapolnil kar s stiroporjem še dodatno dam 15 cm in potem za 15 cm gor kamenje pa tlakovce, da ne bo prevelika teža. Kaj menite?

[Žerjavar]

in potem za 15 cm gor kamenje pa tlakovce, da ne bo prevelika teža. Kaj menite?

Nosilnost AB plošče ni le debelina ampak tudi armatura.

[CiciMultipraktik]

in potem za 15 cm gor kamenje pa tlakovce, da ne bo prevelika teža. Kaj menite?

Nosilnost AB plošče ni le debelina ampak tudi armatura.

Sem predvideval, ker je bilo toliko debate, da se vidi iz prejšnjih sporočil. A ni problema, bom še enkrat napisal:
Strop ima spodaj mrežo q335, zgoraj q189 (10x10, fi 6). Naokrog Uji (fi8) povezani s 4 šipkami fi 12 in vmes kače. Debelina plošče bo 20 cm. Neto dimenzija kleti je 2,7x4,2m + zraven je še vhod spodaj dimenzije 1,1x1,0m - oboje seveda ena plošča. Zemlja bo nad tem vhodom in delom kleti po ožji stranici, torej ob 2,7m stranici, ki se zaradi vhoda podaljša na 3,9m.