Počen lesen lepljenec

[grega09]

Veliko imamo teh tem zadnje čase tule:
https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ma ... cen/723087

[vili]

pa koprska bonifica, tudi ni čisto ok...

[Žerjavar]

Moje mnenje:
Ravna streha ni za naše kraje! Pregovor - spušča ali pa še bo.
Maribor: Sumim preobremenitev, ko so ves gramoz iz ene tretjine (zelo verjetno) odložili na sosednji tretjini strehe. Ali je bil vsaj enakomerno porazdeljen? Gramoz je večinska obremenitev (sneg je znatno manj).

[grega09]

Kaj pa naliv in prepočasno odtekanje meteorne vode?

[runocar]

Tudi jaz imam na sumu preveč šodra v liniji namesto enakomerno razvoženega ...

So mi pa zanimivi stiki HEA profilov - nobenih ojačitvenih reber na stikih. Predvsem pri lomu spodnje pasnice, ko gre proti podpori ...

[Žerjavar]

Odgovorni prijektant je izjavil za časopis Večer: Pri vzdrževalnih delih so premikali prodec, vendar pa teža naj ne bi presegala s projektom predvidene teže snega.
V vlogi lastnika dvorane je dana izjava: Na 5 cm prodca bi naj bilo dodanega 10 cm,

Iz fotke bi težko ocenil, da je na tretjem delu strehe le 5 cm proda. Prav gotovo ga niso tja premestili iz prvega dela, zrušil se je drugi del. Koliko proda je bilo dejansko nasipanega na novogradnjo?

[grega09]

Aha, zdaj razumem. Zgoraj so potekala vzdrževalna dela in se je gramoz prestavljal sem in tja.
No, glede na to, da je prišlo do trenutne porušitve je nekje moralo priti do dodatne preobremenitve.
Skoraj siguren sem, da odvajanje meteorne vode zaradi vzdrževanja ni delovalo kot bi moralo. Ob takšnih nalivih kot so bili v času porušitve, je velika možnost, da je bila dodatna obremenitev zastajajoča voda (bazen) in vse skupaj je padlo.
Mnenja?

[runocar]

Lahke strešne konstrukcije so za neke dodatne koristne obtežbe bistveno bolj dovzetne kot masivne. Pri masivni betonski plošči že samo varnostni faktor od betonske plošče lahko pokrije koristno obtežbo, medtem ko je pri lahkih strehah čisto druga pesem.
Sem se malo in zelo poenostavljeno poigral s številkami. Če rečemo, da je projektant sprojektiral nosilce korektno in jih je izkoristil blizu 100%, (vedno je v praksi še malo rezerve iz različnih vzrokov), upošteval 5cm prodca, izolacijo in 120kg snega ter ustrezne varnostne faktorje. Če zdaj obtežbo snega, ter obtežbo, ki je pokrita z varnostnimi faktorji za stalno težo sestava ter snega pretvorimo v debelino prodca, lahko ugotovimo, da je pri debelini prodca ca. 20cm brez varnostnih faktorjev že dosežena projektna vrednost obtežbe - pomeni, da se konstrukcija že ˝lahko˝ poruši.
Gledam pa del slike, kjer je videti, da bi debelina nasutja (lokalno) lahko bila verjetno precej čez 20cm ... Mogoče optična prevara. Kako je pa dejansko bilo, pa ne bo hitro znano.

[Žerjavar]

je pri debelini prodca ca. 20cm brez varnostnih faktorjev že dosežena projektna vrednost obtežbe - pomeni, da se konstrukcija že ˝lahko˝ poruši.
Gledam pa del slike, kjer je videti, da bi debelina nasutja (lokalno) lahko bila verjetno precej čez 20cm .

Ali imaš na fotki kako znano približno mero, da bi lahko z njo primerjal in približno določil debelino proda?
Sem v začetku predvideval, da bi nasuta debelina proda lahko bila kakih 15 do 20 cm, kot se dela zelena streha s sukulenti. Takrat sem ugotavljal, da bi podvojitev debeline (premik proda na enako površino lahko bilo usodno.

[grega09]

Samo jaz vaju nekaj ne razumem.
Če je prišlo do preobremenitve zaradi nasutja, bi konstrukcija popustila med delom, ko so prestavljali prodec. Nekako pa razumem, da med porušitvijo niso opravljali dela na strehi in je vse skupaj popustilo kasneje.
Tu se je moralo sešteti še nekaj, da je streha padla. Kot je ponavadi v takšnih primerih.

[Žerjavar]

Tu se je moralo sešteti še nekaj,

Ne verjemi v nadnaravna dejanja. Saj si naravoslovec (realist), skušaj najti tisto "nekaj".

[Žerjavar]

Ali imaš na fotki kako znano približno mero, da bi lahko z njo primerjal in približno določil debelino proda?

Morda je zid nad širšim AB vencen višine 80 do 90 cm? Na desni se je delno pretrgal in odlepil izolacijski trak (širina 100 cm). Iz tega bi sklepal na začetno debelino proda 15 cm. Ob zidu pa je sedaj dodan do 25 cm.

[grega09]

Tu se je moralo sešteti še nekaj,

Ne verjemi v nadnaravna dejanja. Saj si naravoslovec (realist), skušaj najti tisto "nekaj".

Saj sem ti zgoraj že napisal svoje mnenje, pa ne komentiraš. Težko verjamem, da je bila jeklena konstrukcija preobremenjena in je šele čez nekaj časa popustila. Nekako mi ne gre skupaj. Verjetno je pa bila na meji. Razen, če mi ne predstaviš mehanizmov, ki to omogočajo.
Še posebej ko sem na hitro videl slike. Če sem prav opazil je streha podprta s predalčnimi nosilci - paličje. Tu sumim na kakšno tlačno preobremenitev v zgornji pasnici - uklon, da je vse skupaj padlo v trenutku.

[Žerjavar]

Saj sem ti zgoraj že napisal svoje mnenje, pa ne komentiraš. .

Običajno komentiram le izjave s katerimi se (popolnoma) ne strinjam. Trditvam, s katerim se strinjam ne odgovarjam, razen če so komentarji zaželjeni.
V tem primeru nimam odgovora o časovni zakasnitvi rušenja. Verjetno sem spregledal čas med zapustitvijo gradbišča in trenutkom rušenja. Tudi ne vem točnega časa rušenja, da bi preveril istočasen šibek potresni sunek. Tudi o obliki in dimenziji konstrukcije nimam podatka.

[runocar]

Pri polni obremenitvi, ko sta na strehi lastna obtežba, stalna s ca. 20cm prodca je poves konstrukcije nekje med 80-90mm. To pa je že lahko razlog za mali bazenček, v katerem začne zastajati voda )pri nizkem naklonu strehe) ...
Po moje bi morali izbrati drugačen princip premikanja prodca in sicer tako, da se prodec preklada v smeri vzdolž nosilcev in ne iz enega nosilca na drugega. Če se premika iz enega nosilca na drugega, enega razbremenimo, drugega za isto težo dodatno obremenimo. Če pa prodec premeščamo po delih vzdolž nosilca, potem je na vsakem nosilcu vedno enaka teža prodca, le da je razpored nekoliko drugačen. Verjetno na potek dela vpliva tudi smer položene strešne kritine in njeno odstranjevanje/prekrivanje.