Nadstrešek-Dimenzije nosilnih elementov

[Žerjavar]

Debelina lamel v lepljencu ne vplivajo na trdnost. Računal sem s smrekovim lesom kvalitete C40 (brez grč).

[maremarcus]

Živjo,rešitev s prejšnje strani glede dodajanja desk do višine škarnic nam ni všečna. Preveč bo spojev, ki bojo vidni in sčasoma legli narazen.Še vedno bi radi škarnice postavili med lege, če se le da.
Za to bi uporabili 4 stebre in lege, vmes v lege zarezali 2cm in škarnico vsedli v lego. A bi konstrukcija s 4 legami in stebri to zdržala? Kritina polikarbonatske plošče so dimenzij 2100mm x 7000mm. Teža 3kg/m2.Rezali bi jih tako, da bi bili spoji nad legami v smeri padca,torej na cca 1610mm. Prilagam sliko za razumevanje. A je to možno? Upoštevati bi bilo treba, da bi pri levi zunanji legi bila škarnica vrezana čez celo lego, ker drugače ne morem vpeti na zunanji strani.

[maremarcus]

če je tudi zgornja možnost težko izvedljiva, smo si zamislili tudi 3.varianto.Ta bi bila taka, da bi postavili 3 stebre, na njih lego in od hiše vlekli škarnice do lege. 8 škarnic dolžine 6900 na lego. Škarnice center razmak 700m za polaganje polikarbonatskih plošč in da se spoji skrijejo na vrhu škarnic. Te plošče so podložene in privijačene po vseh škarnicah.
Najbrž bi morali tudi na hiši postaviti lego, da ne sidramo vsake škarnice posebej. Ali je možno ne uporabiti rok pri postavitvi lege na stebre? Upoštevati treba, da bo levi del lege gledal ven od stebra cca 300mm.
Prosim za mnenje in se opravičujem, če zgleda kot, da kompliciramo, vendar bi se radi dobro odločili.
Prilagam sliko.
lp

[Žerjavar]

Na kakšnem razmaku mora biti plošča pritrjena (vijačena), da je veter ne dviguje? Tovrstne plošče bi morale imeti (katalog proizvajalca) določen potreben razmak podpiranja v vzdolžni in v prečni sneri, ter seveda odvisno od obremenitve. Je razlika med podpiranjem snega ali pritrjevanja (vijačenja) zaradi vetra. Seveda je možno tudi podpiranje le v eni smeri, so pa razmaki drugačni.
Malce neobičajno (potratno), da bi plošče širine 2100 mm rezal na širino 1610 mm = 24 % odpada. Pri Kritini je vse odrezano odpad, pri konstrukciji pa praktično ni odpada oziroma se porabi za kurjavo.
Kako si predstavljaš (skica) pritrditev lesa na zid, da boš imel vmes še 12 cm izolacije? Če še nimaš fasadne izolacije, predlagam, da je leseni nosilec praktično do zidu in pritrjen z lahko pločevinasto konzolo. Pozneje pa bi konzolo skril z izolacijo.
Ali je nujno, da je kritina 320 mm bolj ven od roba zidu? Jaz bi zase naredil širino nadstreška za le dve ali pa za tri plošče kritine. V drugem primeru bi zid podaljšaš z kratko lego in enim stebrom.
Za rešitev spoja lesenih stebrov in lege brez roke je diagonala po prekritju. Bi bilo vizualno moteče? Nekaj dražja varianta so kovinski stebri in lega, ki so med sabo ustrezno varjeni.

[maremarcus]

Razmak je max 700mm, vijači se na 500mm. Zato je pomembno, da so robovi -spoji na legi ali škarnici po celotni dolžini. Pošiljam povezavo do montaže teh plošč: https://www.youtube.com/watch?v=gtNnOalD0Qo
Res je, odpadka pri teh merah je kar nekaj, na to sem računal pri skiciranju. Plan je pokriti s 3 ploščami dimenzij 2100mm x 7000mm.
Fasadne izolacije še ni, ne vem kako se bo časovno izšlo, ali bo prej nadstrešek ali fasada. Če bo šlo na knap, bo prvo fasada. Tesarji so mi rekli, da ni problem, da lahko postavijo nosilce in lega stoji stran od zidu. Če vpnem les direkt do stene pa potem izoliram, mi pravijo, da tu prihaja do prevelikih toplotnih izgub, naj les ne bi bil v stiku direkt s steno. Zid hiše je debel vsaj 50cm, tako, da se bo dalo sidrat v hišo.
Kritina bo morala biti ven, vsaj 300m, ker je tam rob hiše, tla so pa bolj ven in bi potem zatekalo. Tudi jaz bi rad, da ostane nadstrešek s s hišo na 4900mm, vendar mi tla gledajo ven do 5200mm. Če grem postavljat steber, bo le ta velik vsaj 4m, ker v tistem robu so stopnice navzdol do 800mm ob hiši.Hiša je visoka, nadstrešek se dela v sredinski višini.
Diagonale po prekritju ne razumem, kako to izgleda, kako se to naredi? Kovinskih stebrov ne bi rad dodajal, ostal bi v celoti na lesu.

[Žerjavar]

Prekrivne plošče so mi še vedno uganka. Tvoj monter pravi da je razmak vzdolžne pritrditve 700 mm. Prikazana navodila za montažo pa 980 ali 1200 mm. Mene pa zanima kaj pravi proizvajalec? Ta razmak je zelo odvisen od obremenitve. Ni vseeno, če nekje zapade 140, drugje pa 250 kg/m2 snega na streho. Kaj pa v Kopru, kjer se računa le s 40 kg/m2 snega. V navodilih ni prečnih nosilcev, ti jih pa v vseh skicah prikazuješ. Prikazano je prekritje do roba nosilne konstrukcije oziroma max 8 cm preko roba, ti pa želiš 30 cm.
Si prikazal že precej variant oblikovanja nosilne konstrukcije. Če misliš, da bom za vse variante kontroliral trdnost, se motiš. Daj mi podatke, za katere te sprašujem, pa ti podam optimalni predlog.
Kar se tiče fasadne izolacije, bo manjši toplotni most, če je les do opečnatega zidu, kot pa če je les zunaj fasade in skozi izolacijo ustrezna kovinska konstrukcija. Pri 40 cm debeline zidu je možno izštemati zid 20 cm, narediti betonski naleg in les vtakniti v izštemano.

[Žerjavar]

Morda še ta možnost:
Nosilec prvega špirovca ob zidu.
Stebra lege v kapu brez rok.

[maremarcus]

Proizvajalca teh plošč ne poznam. Razmak 700mm je pri upoštevanju obremenitve snega 170kg/m2.
Prečne nosilce imam zato, ker so lege preveč narazen, da bi plošče bile samo na legah, razen pri 3.varianti, kjer grejo dol samo škarnice. Plošča bi bila 300mm ven, vendar bi imela nosilec vsakih 700mm,razen pri 3.varianti kjer bi morala biti lega na zidu hiše in bi leva škarnica bila na robu, tam potem plošča ne bi šla ven 300mm,ker bi škarnico podali bolj na rob.
Pri fasadi je tudi vaš predlog možen. V vsakem primeru se bo obesilo na hišo, pri varianti 2 z nosilci, pri varianti 3 pa z lego.
Vaša postavitev stebrov je všečna, privlačna,dobra.

[Žerjavar]

Le še trdnost in togost plošče?? Za sneg 170 kg/m2 pri razmaku podpiranja 70 cm malce dvomim v uporabnost. To ravno še vzdrži 16 mm OSB ali lesena plošča. Glede na ločne strehe z uporabo ravnih plošč domnevam, da je manj toga in trdna kot les ali OSB. Pa tudi prečno na ploščo so lastnosti še manj ugodne kot vzdolžno. Povprašaj monterja za proizvajalca (blagovno znamko) plošč in ga poišči preko interneta.

[runocar]

Samo razmišljam na glas o polikarbonatu ...
Sem bil nekaj časa skeptičen glede nosilnosti polikarbonatne plošče v prečni smeri glede na potek kanalov, pa sem mnenje spremenil . Vendar samo pod določenimi pogoji.
Namreč, plošče so precej podajne v prečni smeri. Ko je dež ali malo snega, to zadostuje. Teža snega je vedno odvisna tudi od gostote in višine snega. Ko je na strehi recimo že 0,5m snega, je polikarbonat že povešen in ko se želi pod dodatno obtežbo snega še povesiti, se začne v snegu formirati ločni efekt. Zato bo v takšnih primerih statik vedno imel "predimenzionirano" v primerjavi z lokalnim "mojstrom", ki to izvaja tako na oko. Na podlagi takega razmišljanja sem si sam naredil nadstrešek, kjer so nosilci narazen cca. 50cm in polikarbonat se nosi v prečni smeri. Zadeva po 8 letih povsem v redu funkcionira.
Torej edina resna obtežba je lahko sneg, ki ima običajno pri večji teži tudi večjo višino ...

[Žerjavar]

Samo razmišljam na glas o polikarbonatu ...

Dobro razmišljanje. Imam pa pomislek. Sneg se neprestano počasi seseda, se posamezna zrnca med sabo premikajo. Ali se pri tem ne poruši nosilnost snežnega oboka. Moja izkušnja iz mladosti: snežni iglu se je po nekaj dneh sam vase sesedel, kljub še veliki količini snega. Vzdržljivost se je podaljšala, če sem prej ob večerih polival sneg za uporabo v steni igluja.
Resna obtežba nadstreška je sneg. Ni pa za zanemariti vetra, ki poskuša dvigniti ploščo in to morajo preprečiti vijaki ustreznega razmaka.
Ja, 50 cm razmaka med nosilci za 16 mm ploščo in večji del SLO bi tudi jaz pritrdil brez računa in tehničnih podatkov o plošči, le na podlagi tega, kar imam možnost videti na daljavo pri montaži takih plošč..

PS: Tudi navadno platno bi nosilo na takem razmaku podpor, le dovolj povešeno mora biti.

[maremarcus]

huh, majster me že sprašuje kaj se grem, kaj ga to vse sprašujem, dela s polikarbonatom že 10 let in nikoli težav,bla,bla,bla.....Torej, prišel sem do proizvajalca....Podajam link: https://www.palram.com/product/sunlite- ... ulti-wall/

na tem linku spodaj je dokumentacija o ploščah, podajam link do dokumentacije plošče, katere naj bi imel jaz :
https://d1c96hlcey6qkb.cloudfront.net/1 ... EAYCXFBDTA

Če ta link ne grabi, sunlite triple 16 RS data sheet.pdf

Upam, da se najde podatek, ki bi ga še želeli imeti, jaz ga nisem našel. Mojster pravi, da je odlična trdnost, pomikajo se levo desno za par mm-temp.razlike, zato so tudi luknje v ploščah večje kot na lesu, da se lahko premikajo,teža pa 2,7kg po m2.

[runocar]

Ja, 50 cm razmaka med nosilci za 16 mm ploščo in večji del SLO bi tudi jaz pritrdil brez računa in tehničnih podatkov o plošči, le na podlagi tega, kar imam možnost videti na daljavo pri montaži takih plošč..

PS: Tudi navadno platno bi nosilo na takem razmaku podpor, le dovolj povešeno mora biti.

Plošče imam sicer debeline 12mm z eno vrsto prekatov. Ja, pri večjem povestu se pojavi tudi učinek membrane ...

[Žerjavar]

Upam, da se najde podatek, ki bi ga še želeli imeti, jaz ga nisem našel.

Sem našel v priloženem .pdf Technical guid. Moram še malo preračunati.

dela s polikarbonatom že 10 let in nikoli težav,

Dokler dela v nižinskem delu Bele krajine je OK. Pa naj na isti način naredi v Kočevju ali Kranjski gori, pa bo hitro spoznal kvaliteto svojem rutine.

[Žerjavar]

Predlagam:
- Pogled proti zidu, od desne proti levi postavljaj špirovce na razmaku 700 mm, se prilagajaš širini plošč, da ni rezanja. Predzadnji špirovec pred koncem zidu in naslednji na robu prekritja. Če imaš na nivoju (v bližini) špirovcev AB ploščo potem pritrjevanje vsakega direktno na zid (pločevinasta konzola) sicer pa odštemanje toliko zidu, da špirovec nalega na zid.
- Ob zidu je nosilec (tram) zadnjega špirovca obešen na predzadnje tri špirovce.
- Lega na drugem koncu špirovcev je podprta s skupaj štirimi poševnimi stebri (skica že prikazana).
Vsekakor se moraš sam odločiti o izvedbi konstrukcije.