Kodermanov motor

[Vavčer]

Dobil sem ponudbo, da bi sodeloval pri realizaciji 'Kodermanovega motorja', ki da ima velike prednosti pred sedanjimi motorji z notranjim izgorevanjem. Gre za patentiran izum ing.Kodermana iz Ljubljane.Ali kdo kaj več o tem motorju ? Hvaležen bom za vsako informacijo.
Vavčer-svetovalec za inovacije.

[Matija]

Že nekaj časa sodelujem pri tem, da bi ta izum začeli komercialno uporabljati. Potrebna je pomoč tehnikov in spretnih mojstrov, ki bi pomagali pri okvarah na že izdelanih prototipih. Vsaka pomoč ali nasvet je zaželjen.
Gre za pomembno iznajdbo, za motor z notranjem izgorevanjem, ki je manjši od znanih, uporaba goriva bistveno nižja in onesnaževanje okolja je neznatno. Na svetovnih razstavah je izum dobil visoka priznanja. Pozitivno so ga ocenili tudi na Strojni fakulteti UL. Izdelan je prototip pri katerem pa so potrebne dopolnitve, preizkušanje in izdelava novih delov. Tehnična dokumentacija je pripravljena. Za nakup motorja so že prvi interesenti. Takoj bi ga lahko uporabili pri kotlovnicah za ogrevanje na bio-maso. Da pa bi motor lahko tekoče deloval, bo potrebno še nekaj vlagati. Sam iznajditelj tega ne zmore, ker ima družino in je le sam zaposlen.
Za opis izuma pa lahko prosite iznajditelja ing. Ivana Kodermana. Njegov naslov: vesnakodrman@siol.net. Telefon: 01 563 56 20. 1231 Črnuče, Ježa 95.

Matija

[Milanko]

Končujem študij strojništva in bi za diplomo obdelal kako novost na področju motoroznanstva. Težko čakam, da bi kaj zvedel o Kodermanovem motorju. Mogoče pa iznajditelj nima interneta. Ali ga bo kdo spomnil, da bi kaj povedal o svoji iznajdbi. Čakam !
Bom hvaležen.

Milan

[Gost]

Kaj ne vidiš emaila v prejšnem postu.

vesnakoderman@siol.net

[Gost]

v itas kočevje so se s tem motorjem v letih 85 in 86
že veliko ukvarjali, kaj je pa iz tega nastalo pa ????

vili

[Gost]

Ma kaj ta klopotec na levi slikici je motor???Kako to deluje?ZAkaj se ga ne uporablja?Ali pa se noče vrteti tako kot je napovedano?

[koderman]

Odgovor na provokacije
Opravičujem se ker na stran novice nisem mogel prilepiti temo tako, da bi zadovoljevala. Lahko pa vsak sam poizkusi odkriti neko novost in jo potem takole kar javno prilepiti na stran kjer ideje ravno tako lahko vsakdo prisvoji, potem pa upa da bo za novost tudi kaj iztržil. Saj se hecate mar ne!
Naj povem, da je mehanizem v enem od skrpucal, kakor prototip nekateri želijo imenovati, ob priložnosti, ko je bil prikazan na sejmu izumov v Nancy-u (Francija) kjer je dobil bronasto odličje francoske industrije in zlato za izum, in ki deluje na zračni tlak, ob možnosti zadostnega tlaka zraka 13 bar pri vstopu v dovodni kanal, deloval brezšumno, vrtljaji povsem gladkega vztrajnika, pritrjenega na izstopno gred , pa žal neizmerjeno, tako visoki, da je ta žvižgal. Pri tej predstavitvi je bil prisoten poleg ostalih gledalcev tudi sin enega od industrijalcev (Alsthom, ki se ukvarja z restavracijo in obnovo objektov), ki je hotel, da kar takoj v naslednjih mesecih naredim dva motorja za njegov naslednji privatni avion. Seveda v tistem času sam tega nisem bil zmožen izvesti.
Tega za milijon tolarjev, kolikor so mi nudili do sedaj za izvedbo tako zahtevne zadeve, tudi sedaj nisem sposoben izvesti. Saj veste koliko stane kvaliteten razvoj enega samega ventila.
Če pa bi imel na razpolago zadostna sredstva, pa bi bila izvedba že nekaj časa v uporabi, s tem, da bi bila, po učinkovitosti kakor tudi ekološko, brez primere.
O vsem tem se lahko prepričate tudi vsak sam, z obiskom pri meni doma.
V kolikor želi kdo dodatna pojasnila me lahko dobi po E-mail-u: vesnakodrman@siol.net (brez pike za imenom in koderman brez e - prijavna napaka!) ali na telefon: (01)5613418
Za vsako sodelovanje ali participacijo bom hvaležen. Odprta je tudi možnost sodelovanja ali vložka v projekt.
Anonimnemu Viliju pa tole - Zahvaljujem se za vse sodelovanje v Itasu, vendar je bila za dokončanje projekta zavzeta nezadostna resnost, vložek pa premajhen, da bi bil projekt uspešno dokončan. Morda so celo manjkale nekatere rešitve, še posebno za natančne nastavitve, za katere sem pričakoval, da jih bodo določili drugi in katere sem odkril in določil kasneje.
V tej priložnosti dodajam še številko drugega USA patenta (prvi je dosegljiv na klik Ideja v novicah) z naslovom &Dvovaljni motor&, ki je: 3901027
Vaš Avtor projekta Ivan Koderman

[roost]

Če prav razumem je edina razlika med običajnim motorjem in tukaj omenjenim, da ta zadnji nima bočnega potiska na stene valja.
Ni mi pa jasno zakaj naj bi bil motor bolj učinkovit in ekološko sprejemljiv. Če bi bila izvedba dvotaktna, eliminacija olja v gorivu ne bi izboljšala učinkovitosti le-teh.

Vsekakor pa zelo zanimiva iznajdba.

[Koderman]

Dvotaktna izvedba ponuja možnost, da se izognemo delom, ki služijo pogonu ventilov, mehanizem pa omogoča primer neskončne ojnice, torej tudi daljše hode batov, kar omogoča podaljšano ekspanzijo, z večjo vrtilno sposobnostjo, pa večje število hodov batov, v isti časovni enoti, zato ker vrtenje napreduje, in ni proti zasukov kot je to v primeru ojnice.
Najbolj neugodno pri dvotaktnih motorjih, kar jih prednostno ekološko loči od štiritaktnih je prav izgorevanje olja, ki se dodaja v gorivo, da bi bili bati mazani.
Mehanizem pa odpira tudi drugačne izpeljanke procesa v motorju, ki omogočajo pred izgorevanje, torej dogodke, ki se v sodobnih motorjih odvijajo šele v katalizatorju - glej USA patent &Dvovaljni motor&.

[roost]

Zdi se mi, da je izdelava takega motorja zelo zahtevna. Tudi v serijski izdelavi bi bila bistveno bolj zahtevna od običajnih motorjev.
Pri dvotaktnih motorjih je največji problem pobeg zmesi v izpušni kanal. Sicer pa so ta problem v zadnjih letih zelo uspešno rešili z sistemom neposrednega ubrizga. Torej, valj se izpira z zrakom, nato se po zaprtju izpušnega kanala ubrizga gorivo.
A ni predizgorevanje pri sodobnih motorjih namenjeno ogrevanju katalizatorja na delovno temperaturo?

[Avtor]

Pripombe niso odveč, vendar je dosti tega predvideno, in tehnološko že rešeno, čeprav to iz same izvedbe tu ni razvidno, za kakšno predizgorevanje pa gre, pa glej USA patent "Dvovaljni motor"

[roost]

Se strinjam, saj je forum ravno temu namenjen - izmenjavi mnenj.
Moje mnenje o tem motorju pa je tako; mislim da je skoraj oz. že prepozno za tak motor. Predizgorevanje, kolikor sem jaz razumel, služi za popolnejše izgorevanje goriva, saj zgoreva pred, pod boljšimi pogoji kot so v izgorevalni komori v valju. Obstaja pa bencinski injektor za neposredno ubrizgavanje, in se ga tudi uporablja vedno več, kateri razprši gorivo s pomočjo zraka na izredno fine kaplje. Tako dobimo zelo učinkovito zgorevanje, pa tudi zmes sploh ne seže do robov zgorevalne komore kjer se pojavljajo največji problemi zgorevanja. S tem opremljen dvotaktni 50cc motor dosega norme euro3, brez katalizatorja.
Elektronika stane vedno manj, in se jim jo splača ugrajevat bolj kot nove mehanske rešitve.
Bočni pritisk bata na stene valja pa se mi ne zdi tak velik problem, saj so maziva danes bistveno boljša kot nekoč. Dobro vzdrževan 4T motor naredi ogromno kilometrov.

Sicer pa ne vem, če je ta motor mogoče namenjen kakšni drugi, specifični uporabi zaradi svojih prednosti.

Moje mnenje je, da bodo zadnji batni motorji v proizvodnji (tudi avtomobilski) navadni dvotaktni, z neposrednim ubrizgom, saj so lažji, enostavnejši (cenejši), ekološko sprejemljivejši, učinkovitejši od ostalih.

[Gost]

Kar tako na oko, me moti površinski pritisk, če prav razumem bo zgorevalni del ostal isti, rešitve zgorevalnega dela bi torej kopirali, le "spodnji - kinematični" del bi spremenili. Tu nastane problem z prevelikimi površinskimi pritiski, saj razumete, sornik ojnice je stalno v prilegu z izvrtoino, in je površinski pritisk verjetno precej manjši, kot je pritisk planetarno gnane gredi, Moj predlog bi bil da spodaj kopirate ti "CYCLO" pogon, ki je sorazmerno enostaven za velikoserijsko izdelavo.



lp

[Avtor]

Poskusite gnati ojnično izvedbo motorja samo z zrakom iz kompresorja in to z 0,5 bar nadtlaka, pa da se bo lepo vrtel. Omenjena izvedba to zmore. Na en tečaj se obesi ena toga batnica, ki veže dva nasproti nameščena valja, ker lahko batnico tesnimo, neposredno poleg srednjega dela, ki je mimogrede lahko bočno tudi oprt in drsi v oljni megli za oporo sosednji pravokotno nameščeni batnici, pridobimo v eni vzdolžni smeri kar štiri delovne prostore povsem ločene od pogonskega kjer se lahko opravlja poljuben proces.
Če si na tem mestu omislimo štiritaktni proces, preko tega togega droga-batnice, ki ga mimo grede lahko obremenjujemo tako, da je neprestano obremenjen samo tlačno, morda njegovo masno vztrajnost še dodatno izkoristimo v cilju izpuha, sesanja in pred stiskanja, ter tako samo dejansko delovni učinek preko ležaja prenašamo v pogon. V primeru s štirimi valji imamo praktično osem valjastih delovnih prostorov z vsega petimi različno gibljivimi deli. Mimogrede motor z osmimi valji jih ima kar 17.
Vsekakor izvedljiva je zelo majhna zelo lahka izvedba motorja z veliko močjo. Valji s časom obratovanja nebi postajali ovalni, tesnilni obročki pa se nebi neprestano sprehajali sem ter tja, bati pa bi bili kratki. Predviden pa imam tudi tesnilni obroček, ki je v enem samem utoru zmožen absolutnega tesnjenja.
Še nekaj, mar ni hitrost izgorevanja tudi omejena in ima končno znano hitrost, ojnica pa zmore največ 19 000 obratov.
I.K.

[Avtor]

Ker mislim da ni najbolje, da se debata zaključi, še posebno ne, ker je ravno 13 sestavkov, nisem vraževeren se pa vseeno bojim, da bi lahko to vplivalo na katerega izmed sledečih dobrodošlih razpravljavcev.
Predvsem me zanimajo vtisi o dosedanji razpravi, kakor tudi eventuelno mnenje kako dalje, dajmo prijatelji napredka, da vidimo ali zmoremo in da dokažemo svetu, da nismo od muh.
I.K.