Motoroznanstvo in tehnike za povečanje moči....

[silver]

1)
a mi loh kdo kle razloži zakaj višje kompresijsko razmerje pomeni večji izkoristek in moč? a gre v stvari za boljšo zmes zraka in goriva (molekule goriva se bolj razporedijo in zmešajo z zmesjo zraka), torej poteka proces oksidacije (gorenja) hitreje, a je fora kje drugje.

2)
pol me zanima pojav pulziranja plinov (zaradi zapiranja in odpiranja ventilov) tako v izpušnem kot sesalnem kolektorju pri atmosferskih in turbinskih motorjih.
torej pulziranje zraka pri določenih vrtljajih mašine povzroči t.i. "ram efekt", ki baje povzroči boljši pretok plinov, ta pa je odvisen tudi od dolžine poti ki jo plini prepotujejo, torej mazdin motor ima dva dodatna ventila ki skrbita da se v nizkih, srednjih in visokih vrtljajih te razdalje poti plinov spreminjajo, ter je tako skozi celoten krog vrtljajev prisoten ram efekt. okej kao pa je z tem pri motorjih z turbino oziroma kompresorjem, ali tudi tam pride do ram efekta.
mazda ponuja tudi t.i. miller motor kjer je kompresijsko razmerje drugačno od sesalnega, to pa doseže tako da ventili v kompresijksem taktu ostanejo odprti še 1/5 poti. kje je spet kle fora da je izkoristek in navor večji, če pa gre zmes zrak-gorivo, nazaj v sesalni sistem namesto da bi izgorela?

3)
naslednje me zanima sistem spremenljive geometrije ventilov, kjer gre v stvari za to da se ob nižjih in srednjih vrtljajih ventili odpirajo plitveje v visokih obratih pa globlje, oziroma nekje celo tako da se v nizkih obratih en ventil skoraj da ne odpira. torej baje naj bi imela mašina zato v nizkih obratih večji navor v visokih obratih pa večjo moč. torej zakaj tako?
in potem lahko iz tega tudi sklepam da ima mašina z po dvema ventiloma na valj večji navor v nižjih obratih.

4)
pol me pa zanima še zadnje, funkcija dušilne lopute v sesalnem kanalu. zakaj je še sploh potrebna pri motorjih z injektorji, kjer bi lahko vrtljaje uravnavali z odpiranjem in zapiranjem injektorjev, tako kot je to rešeno pri direktnem vbrizgu (FSI, TDI).

[racekid]

Pod 1:Dejansko je izkoristek procesa odvisen od razmerja dovedene in odvedene toplote oziroma koliko toplote se "predela" v delo, in nadalje z malo mat. telovadbe lahko prikažemo, da je izkoristek procesa (Otto) odvisen od prostorninskega razmerja (kompresijskega razmerja) in od medija (eksponent izentrope).
Pod 2:Za izhodišče lahko vzamem primer vode v banji, kjer s premikanjem predmeta v vodi vzbudimo valovanje, enako lahko naredimo tudi s plini samo, da je to precej manj vidno (beri predstavljivo, ker zaznamo v večini primerov samo posledice). Valovanje pri plinih vzbudimo na primer, ko se odpre izpušni ventil, za njim se pojavi višji tlak - nadtlak glede na povprečni tlak, kar predstavimo tudi kot vrh vala, ki potuje po cevi. Za vrhom vala se pojavi nižji tlak-podtlak glede na nek povprečni ali dolina vala. Oblika, višina in razdalja med dolino in vrhom je odvisna od dolžine, prereza, prostornine, oblike in preprek v cevi. Pri izpušnem ventilu zasledujemo možnost, da se pojavi tik pred odprtjem za ventilom podtlak (praznjenje) pred zaprtjem pa nadtlak (zmanjšanje izgub sveže zmesi). Podobno velja tudi za sesalno stran.
Pri nadtlačnem polnjenju gre za enake stvari samo na višjem tlačnem nivoju.
Pri Millerju se s primernim krmiljenjem ventilov poustvari podaljšano širjenje medija, nekoliko se pri tem tudi zmanjšajo izgube polnjenja in praznjenja seveda pa brez puhala tu ne gre.
Pod 3, 4:Tu gre za enak problem kot pod 2. Res pa je, da je polnitev valja odvisna tudi od hitrosti vtekanja medija v valj torej, če dosežemo pri vseh obremenitvah motorja hitrost vtekanja med 90 in 110 m/s dosežemo pogoj za optimalno polnjenje, kar lahko dosežemo s krmiljenjem hoda ventilov; v tem primeru ne rabimo več dušilne lopute pa naj gre za posredno ali neposredno vbrizgavanje. Toliko na kratko upam, da tudi razumljivo.