Ravne tribuna

[Žerjavar]

Danes v časopisu Večer. Sem kar nekaj časa pasel oči po objavljeni fotografiji tribune na stadionu, s katero imajo težave. Pa se mi je zarisal rdeči krog v točki, kjer je steber sidran v AB steno. Le kako se ustrezno tam prenaša upogibni moment od ostrešja (veter in ekscentrični sneg) le preko zelo vitkega stebra. Je še poševna opora (verjetno pritrjena na steber) in še precej podaljšana ter nekaj nižje sidrana v isto AB steno. Verjamem, da je glavnina momenta v pritrdišču stebra. Moja ocena, brez vsakega podatka o dimenzijah, da je statik bil zelo amaterski, brez osnovne serije podobnih izračunov. Kaj menite tisti, ki se poklicno ukvarjate s podobnimi nosilnimi konstrukcijami?

[tehnik]

Mere strehe: 9,45m x 41,25m = 389,81m2. Za kritino so uporabljeni sendvič paneli. Armiran beton je kvalitete C25/30, presek 0,20-030 m3/m2-m. Razmak med stebri 40x60cm: 4m.

[runocar]

Kakšno težavo pa navajajo? Rapoke na betonskih stebrih?
https://vecer.com/koroska/skoraj-milijon-evrov-vredna-tribuna-na-ravnah-spet-dviga-prah-je-streha-res-popustila-pod-tezo-snega-10329538

[Žerjavar]

Nekaj citatov iz "Večera":
Nemalo težav so imeli že pred prevzemom.
Vstop na tribuno so prepovedali zaradi potencialno nevarnih razpok, ki so se pojavile letos februarja , tam kjer je pritrjena streha.
Razpoke so vzdolž celotne tribune.
Časopisne članke jaz vedno jemljem z veliko rezervo. Tehnik je podal nekaj podatkov, vendar ne morem ugotoviti tip uporabljenega profila za steber. Malce sumim v IPE 400, vendar s tem ne bom tvegal trdnostnega računa. Tudi je težko predvideti odločujočo kombinacijo vetra in snega. Laično: vsak horizontalni veter zazbremenjuje upogib od snega. Ob zelo težkem snegu običajno veter ni močan. ....

[Mmeister]

Fantazije arhitektov, zahtevne stranke, statik se ven ne vidi iz gužve, -> 30+ Revizij pred in po začetku del... = šmorn. ''Been there done that.''

[fikus_]

Razpoke v betonu ni nujno, da so kritične, če je notri dovolj "železja". Zna pa biti pestro čez leta, ko bo prišla na konkreten obisk rja.
Potem se pa lahko zgodi nekaj podobnega, kot se je zgodilo s tistim Italijanskom mostom.

[Slavcr]

Ni bilo vidno, kam so vpete tiste cikcak opore zadaj.
Glede na risbo pa se bo tole zlomilo tam nad zgornjim "Z1", na njihovem vpetju. Ni čudno, da so že razpoke.
Vsak kmet bi tole takoj rešil s stebri blizu sprednjega roba strehe in z krepkim brcanjem v rit avtorjev tega umotvora!

[Žerjavar]

Ni bilo vidno, kam so vpete tiste cikcak opore zadaj.
Glede na risbo pa se bo tole zlomilo tam nad zgornjim "Z1", na njihovem vpetju. Ni čudno, da so že razpoke.
Vsak kmet bi tole takoj rešil s stebri blizu sprednjega roba strehe in z krepkim brcanjem v rit avtorjev tega umotvora!

Tiste cikcak opore so okrasek in ne nosilna konstrukcija.
Ne more konstrukcije oblikovati kmet - tudi arhitekt mora nekaj zaslužiti. Pa saj je za lom odgovoren statik.
Dimenzijam na tem načrtu ni preveč zaupati - je jasno, da je to eden prvih osnutkov, predno je statik začel svoje delo. Je kotirana debelina AB stene (stebra) 40 cm, povedano je da je 60 cm. Nisem zasledil, da bi pokal beton. Iz časopisa razberem le problem jekla.

[tehnik]

Dimenzije na načrtu so kar prave. To je projektna dokumentacija po kateri so bile narejene ponudbe. Glavni profili in betonski del so tukaj definirani in se niso spreminjali. V PZI dokumentaciji se je samo trdnostno preračunalo posamezne spoje glede na izvedbo posameznih delov strehe (prirobnice, rebra). Za glavni steber zadaj (verjetno IPB400) ne vem ali je fiksiran na vrhu stebra 40x60cm ali je del tega betonskega stebra do kote +5.87m. Verjetno se pojavljajo razpoke v betonskem delu konstrukcije. Kako izgleda groba tribuna brez okraskov:

[Žerjavar]

V Večeru je tudi fotka spodnjega dela stebra s prirobico in sidernimi vijaki. Glede na kvaliteto fotke je bilo videnje razpok zelo vprašljivo. Pozornost so mi pritegnili temnejši madeži na je.profilu, razpoke betona sploh ni bilo opaziti. Sem se malo igral s korekcijo fotke in dobil tu objavljeno. Ni več dvoma v razpoke betona.
Se pa sprašujem, zakaj je za steber uporabljen IPB, profil IPE bi bil kakih 30% lažji (cenejši).

[runocar]

Ker me zanima zadeva, sem na hitro postavil preprost model, da vidim, kako se te obremenitve vsaj približno razporedijo. Snega sem vzel 1,25kN/m2 po celi strešini, lastna teža + stalna teža 0,40kN/m2, raster konstrukcije 4,0m, glavni profili HEB400 ...

[runocar]

V Večeru je tudi fotka spodnjega dela stebra s prirobico in sidernimi vijaki.

Nisem prepričan, da je to na spodnjem delu stebra ampak na mestu sidranja poševne opopre. Če bi bil steber, ki je sidran v AB steber 40/60cm, bi se celotna zgornja površina stebra videla (kontura celotnega oboda), tako pa se vidi kot neko večjo površino, steno.

[tehnik]

Da. To je vpetje poševna vezi na koti +5.87. Počil je nosilni steber. Tole ni hec. Poševno vez bi morali spustiti 400mm nižje in sidrati v ploščo in ne v območje stika stebra in plošče. Napaka. (Zgornji nosilec dolžine 9.45m je verjetno IPBl400).

[Žerjavar]

kako se te obremenitve vsaj približno razporedijo. Snega sem vzel 1,25kN/m2 po celi strešini,

Po ARSO za Ravne je 50 letna obremenitev od snega 2,1 kN/m2.
Lahko poveš, kakšen moment se prenese s sidranjem iz jeklenega v AB steber? Zame je to vsota (morda razlika?) momenta stebra in razlike momentov v poševni podpori. Na vrh AB stebra deluje še horizontalna sila od natega spodnjega dela cikcak opore, ki moment v AB stebru še poveča.

[tehnik]

Moj predlog kako bi morali izvesti streho. Končna teža konstrukcije bi bila verjetno enaka, ker bi lahko uporabili manjše profile.