Poškodovana ostrešja v neurju

[lesy1]

Pozdravljeni

Trenutno moram po hitrem postopku izpeljati sanacijo ostrešja.

Ostrešje je bilo pokrito s pločevino, ki je potekala od slemena do kapi v enem kosu.
Streha dvokapnica, kot 20 stopinj, dolžina šperovcev 6m.

Med neurjem je odneslo 1/4 strehe (s šperovci vred v enem kosu cca 6x8m). Izpulilo je žeblje dimenzij 7,6 x 230 mm s katerimi so bili šperovci pritrjeni na lege. (4 lege skupaj, klasično ostrešje).

Dileme pri sanaciji:
- ali je pločevinasta kritina zaradi premajhne teže ključni krivec (razen vetra) za poškodbo? (teža cca 7kg/m2)
- v kolikšni meri zmanjšanje napuščev vpliva na bodoče podobne dogodke ? (mogoče je zmanjšati površino na čelni strani iz cca 20m2 na 10m2)
- kolikšen je vpliv spremembe naklona strehe na učinek vetra? recimo iz 20 na 25 stopinj bi bila možnost?

Hvala za odgovore.

LPL

[Žerjavar]

Težko je dati dober nasvet brez vsaj nekaj izračuna.
- Možnost odtrganja trapezne pločevine se močno zmanjša, če je pod pločevino podeskano brez špranj, da se zmanjša pritisk vetra na pločevino od spodnje strani. Še posebej veja za napušče. Sicer je pa uporabiti primerno število pritrdilnih vijakov, da se tudi pri ekstremnem vetru prepreči dvig pločevine (račun - ne splošna navodila).
- Pritrjevanje lat na špirovce je bolje z vijaki. Potrebna gostota in premer se izračuna
- Špirovce pritrjevati na lege z vijaki (račun).
- Lege sidrati v zid, da bo pri premiku ali privzdigu leg prisotna še zadostna teža zidu (venca).

[CNC tehnologija]

Pločevinasta streha je podvržena problemom podtlaka, ki nastane vsled horizontalnih zračnih tokov po Bernolulijevem principu ( letasko krilo).
Večina pločevinastih streh zato nastrada. Pri kritini odpade nekaj kosov in se podtlak takoj zmanjša.

Jaz naprimer ne bi na streho nikoli dal pločevine, pa naj stane sanacija kolikor hoče ...

[Zaspanc]

Sanacija popolnoma premočene montažne hiše bi te pripravila do ponovnega, globokega premisleka.
Meni je postala še najbolj všeč "maloformatna" pločevina, v stilu Gerard. Izgled klasičen, odpornost na točo jeklen, veter lahko potrga posamezne kose.

Glede vijakov za letve pa... raje vijačne žeblje na pištolo.

[Sebek]

Glede na to da je marsikatera streha ostala tudi brez špirovcev, je ni kritine ki bi zdržala takšna neurja, razen da je betonirana.

Jaz bi nazaj naredil tako kot je bilo. Vse šperovce bi vijačil na lege, nato podeskal (deske pribijal), pokril z sekundarno kritino in privil štafle. Nato polatal odvisno od kritine. Za pločevinasto kritino uporabil nekaj več vijakov kot jih predvideva proizvajalec kritine, sploh pri napušču dal na vsaki val vijak.

[lesy1]

Težko je dati dober nasvet brez vsaj nekaj izračuna.
- Možnost odtrganja trapezne pločevine se močno zmanjša, če je pod pločevino podeskano brez špranj, da se zmanjša pritisk vetra na pločevino od spodnje strani. Še posebej veja za napušče. Sicer je pa uporabiti primerno število pritrdilnih vijakov, da se tudi pri ekstremnem vetru prepreči dvig pločevine (račun - ne splošna navodila).
- Pritrjevanje lat na špirovce je bolje z vijaki. Potrebna gostota in premer se izračuna
- Špirovce pritrjevati na lege z vijaki (račun).
- Lege sidrati v zid, da bo pri premiku ali privzdigu leg prisotna še zadostna teža zidu (venca).

Pločevina ni bila trapezna, je tipa GERARD, s posipom, s tem da je od slemena do kapi v enem kosu. Glej sliko spodaj
Težava ni bila odtrganje pločevine iz strehe, temveč je odneslo 1/4 strehe v celoti vključno s šperovci, lege so ostale na mestu.

Ali je smisel delati težjo streho...oziroma kje je meja med tem ali je bolje da ti odnese streho, ali da ti odnese še pol hiše poleg?

Če poenostavim, ali je bil dogodek, ki se je zgodil s povratno dobo 100 ali 200 let...ali 10 let?
Kdo zna povedat?
Prilagam slike:

[grega09]

Da je Gerard kdaj delal takšne kritine, mi pa ni znano. Pa četudi je s posipom. Lahko pa da kaj ne vem. Tole do sem sem dodal, ker si me prehitel z objavo...

Niso vse pločevinaste kritine enake. Tiste od slemena do kapa v enem kosu so po moje najbolj ranljive - ne poznam odgovora zakaj, samo v večini primerov vidim škodo po vetru na objektih s takšnimi kritinami. Zdaj če je bila pravilna izvedba, je pa drugo vprašanje. Če je ostrešje (lege, špirovci, stebri) pravilno izvedeno, ga pri takšnih vetrovih kot so zdaj, ne bi smelo odnesti, razen kritino mogoče.
Kot je že pred mano omenjeno sem tudi sam mnenja da je bolj primerna maloformatna kovinska kritina, kjer je vsaka plošča pribita v letev:
https://www.youtube.com/watch?v=Wb2P_e7mLns
Primeri so Gerard, Dekra, Metrotile. Ima pa takšna kritina svoje minuse. Ob hitrih spremembah temperature, npr. poleti ko pride nevihta, zna spodaj nastati kondenz. Zračni most in nekaj prepiha naredi svoje, ampak vseeno. Letve, ki so v stiku s kritino je po mojem mnenju dobro impregnirati, za dodatno zaščito.

[Žerjavar]

Pločevinasta streha je podvržena problemom podtlaka, ki nastane vsled horizontalnih zračnih tokov po Bernolulijevem principu ( letasko krilo).
Večina pločevinastih streh zato nastrada..

Razmišljam nekoliko drugače, računsko še nisem preveril.
Podtlak je dejstvo, vendar je pri ploščati kritini (ni izbočena kot letalsko krilo) podtlak manjši od nadtlaka od spodaj navzgor (ni podeskano). Ko se veter zažene tudi pod kritino se običajno tam ustavi in se naredi precej višji tlak (dodatno za bremzanje vetra), kot zgoraj, kjer veter nemoteno piha dalje.
Mislim, da je pri pritrditvi na vsaki drugi val trapezne kritine problem vibracije vmesnega vala.

je ni kritine ki bi zdržala takšna neurja,

Problem kritineje lahko toča (krhki lom ali tanki materjal - preboj) . Pri vseh kritinah pa je lahko problem pritrditve, če posamezni strešnik ni dovolj težek da bi ga veter privzdignil.

Glede vijakov za letve pa... raje vijačne žeblje na pištolo.

S pištolo je ceneje, z vijaki je močneje. Ali imaš podatek o potrebni sili za izvlek takega žeblja?

[Slavcr]

Podtlak je dejstvo, vendar je pri ploščati kritini (ni izbočena kot letalsko krilo) podtlak manjši od nadtlaka od spodaj navzgor (ni podeskano). Ko se veter zažene tudi pod kritino se običajno tam ustavi in se naredi precej višji tlak (dodatno za bremzanje vetra), kot zgoraj, kjer veter nemoteno piha dalje.

Lahko je, ni pa to pravilo. Po moje je večkrat obratno.
Spodaj je lahko največ dinamični / zastojni (nad)tlak;
zgoraj pa se pojavi aerodinamični podtlak. Ta je na (itak pravilno oblikovanih) letalskih krilih krepko večji od zastojnega, na strehi pa kakor kdaj odvisno od naklona in oblike strehe ter smeri vetra nanjo.

[Žerjavar]

pri ploščati kritini (ni izbočena kot letalsko krilo) ...
Lahko je, ni pa to pravilo. Po moje je večkrat obratno.

Očitno veš, kako se reči streže. Povej vsaj približno silo dviganja 1 m2 kritine pri naklonu 15 (35)%, če je sunek vetra do 130 km/h (36 m/s).Upoštevaj, da se pod kritino veter zaustavi, nad kritino pa se preusmeri v smeri kritine.

[Slavcr]

Ne znam niti približno.
Nadtlak pod kritino je lahko največ ~1,3*36*36/2=840 Pa, torej 8,4 milibare.
Podtlak zgoraj pa je odvisen predvsem od frdamanega faktorja, ki se mu reče koeficient vzgona in je odvisen od oblike strehe in celo od bližnje okolice. (Če smer vetra kar privzameva 'direktno navzgor proti slemenu'.) Nihče ga ne zna računsko določiti, letalci ga merijo z neštetimi poskusi v vetrovniku, ko pilijo najboljšo obliko krila.
Ker si tehničen in naravosloven človek, ti priporočam legendarno staro knjigo / učbenik Jadralno letalstvo; ~450 strani, več avtorjev. Lepo razloži osnove aerodinamike brez neke matematike višjih redov. Pa tudi v vsem ostalem boš užival od prve do zadnje strani, grem stavit.

[lesy1]

Vse lepo in prav (pustimo CNC tehnologijo)...steha oz pločevina je proizvajalca KAMI (kolikor se da razbrati iz pločevine iz spodanje strani) (https://kami.se/upload/images/Downloads ... ic_www.pdf) , stara je cca 20-25 let...položena na ostrešje namesto salonitk...brez podeskanega ostrešja.

Še vedno me bega..ali masa kritine, ki je npr 4x večja od tega pleha ki ga je odneslo (skupaj z latami in šperovci) zagotovi, da streha ostane, oziroma odnese samo par ciglov...

Razmerje v masi kritne na m2 je nekje med 4 in 5 v korist opeke.


Še 1x, odneslo je 8 špirovcev (8x6 metrov površine...v enem kosu), pritrjenih z žeblji 8x230 (16 kom),...pribitih tam leta 1980 pravijo.

Vijaki so že OK...ampak..vijak poči (je kaljen), žebelj se ukrivi, deformira...je manj jeklen... se krivi in upora...vijak samo poči...


Čista jeba....drugače...

LPL

[lesy1]

lapsus

[Žerjavar]

.ali masa kritine, ki je npr 4x večja od tega pleha ki ga je odneslo (skupaj z latami in šperovci) zagotovi, da streha ostane, Še 1x, odneslo je 8 špirovcev (8x6 metrov površine...v enem kosu), pritrjenih z žeblji 8x230 (16 kom),...pribitih tam leta 1980 pravijo.

Popusti vedno najšibkejši člen. Pri tebi so očitno bili žeblji špirovcev na lege. So se izruvali iz leg ali iz špirovcev? Glede na medijske objave o (možnih) sunkih vetra, kaj ocenjuješ hitrost vetra pri tebi?
Če hočeš primerjati maso kritine, moraš pri tebi primerjati maso kritine skupaj z latami in špirovci (vse kar je privzdignilo).

[bpod]

Če podstrešje ni prezračevano, se ob sončnem vremenu pod streho nakopiči vroč zrak. Ko se ob nevihti zunanji zrak na hitro ohladi in v kombinaciji z vetrom, nastane močan vzgon. Pri strešnikih frčijo posamezni strešniki, pri pločevinastih strehah pa...
Sicer pa sočustvujem z vsemi, ki se jim je zgodila tovrstna tragedija.