slemenska lega - odvzem dodatnih podpor stebra

[fogl]

Pozdravljeni,

Rad bi spremenil konstrukcijo strehe. Po mojem izračunu je še vedno OK, ampak bi vseeno prosil, če še kdo vrže uč gor oz. pokomentira.

V priponki je tloris strehe. Slemensko lego podpira steber, ki pa ima pod vrhom še dve podpori, ki sta vpeti v steber pod kotom 45° in dodatno podpirata lego (en meter pred in en meter za stebrom). Ti dve podpori bi rad odstranil, ker sta mi v napoto.

Izračuna ni bilo narejenega, zato sem sam naredil najprej izračun obstoječega stanja in izračun novega stanja. Izračunal sem obremenitev strehe (2,1 kN/m2) in obremenite slemenske lege (6 kN/m). Izračun je v priponki.

[fogl]

Potem pa sem določil obremenitve in povese. V začetnem stanju steber direktno sploh ne podpira slemenske lege - po izračunu bi bila sila na mestu stebra obrnjena navzdol, zato sem to podporo odstranil. Se pravi silo v obstoječem stanju prenašata samo ti dve dodatni podpori.

V drugem izračunu sem ti dve podpori odstranil, ostane pa samo steber.

Obremenitev in deformacija se sicer poveča za 50%, ampak meni še vedno zgleda OK. Obremenitev ni kritična. Deformacija pa je tudi manjša od L/500=8,3mm, kot je omejitev po eurocode 5. Bi bil pa vesel vsakega komentarja.

[Žerjavar]

Slemensko lego podpira steber, ki pa ima pod vrhom še dve podpori, ki sta vpeti v steber pod kotom 45° in dodatno podpirata lego (en meter pred in en meter za stebrom). Ti dve podpori bi rad odstranil, ker sta mi v napoto..

Funkcija teh dveh podpor (roka) je držati pravi kot med stebrom in semensko lego. S tem se preprečuje možnost vzdolžnega pomika lege zaradi horizontalnih sil (veter, potres) na zgornji del ostrešja s kritino. Te sile se prenašajo z upogibom stebra. Verjamem, da je slemenska lega na obeh koncih pritrjena na trikotni zid, je pa veliko vprašanje, če je ta razmeroma tanki zid brez ojačitev sposoben prenašati te sile. Je še možnost, da se sile iz slemenske v kapni legi prenese z dodanimi diagonalami pod špirovci. Verjetno boš raje pustil roke, saj ti niso tako v napoto, kot te vizuelno motijo.

[fogl]

Ne gre samo za estetiko. Tukaj bi rad naredil stopnice in galerijo in mi ti dve podpori zelo narobe hodita. Hiška je lesena. Ali lesene stene kaj bolje prenašajo te obremenitve, da bi vseeno to lahko izpustil?

Steber tudi ni vpet v tla, kot konzola, da bi z upogibom kaj prenašal, ampak stoji na nosilcu v stropu pritličja, ki je pravokotno na slemensko lego. Ta je narisan na prvi skici črtkano.

Eno to dodatno podporo bi lahko tudi prenesel v vogal med steno in slemensko lego, če to kaj reši?

[Žerjavar]

Ali lesene stene kaj bolje prenašajo te obremenitve,
Steber tudi ni vpet v tla, kot konzola,

Treba je izračunati, da bo stena sposobna prenašati možno obremenitev.
Mehanizem prenosa horizontalne sile eno etažo nižje, je razviden iz skice. Sila se preko prečnega trama na nivoju stropa prenese v obe zunanji vzdolžni steni. Če boš opustil roke, moraš najti nadomestilo za prenos sile na vdolžne stene pritličja.

[grega09]

Jeklena pločevina v obliki T, ki jo z več lesnimi vijaki privijačiš na steber in lego z obeh strani. Tako spoj prenaša tudi momentne obremenitve. Če rabiš prostor in funkcionalnost, je tudi to dobro.
Za dimenzioniranje spoja prosi Žerjavara.

[fogl]

To bi bila dobra ideja. Zdaj sem naredil en izračun, kakšna sila/navor deluje v primeru vetra. Upošteval sem, da navor povzroča samo ta trikotna površina pod streho, ostalo pa prevzamejo stene. Dobim 0,6 kNm.

[Žerjavar]

Zdaj sem naredil en izračun, kakšna sila/navor deluje v primeru vetra.

Jaz ne računam po EC, ga premalo poznam in ga nimam na razpolago. Pač delam po starem.
Ugotovil si silo vetra na trikotni del stene in upogibni moment. Kako boš koristno porabil ta dva podatka?
Naj ti malo kompliciram: tvoja sila je sila vetra na čelno steno. Jaz upoštevam tudi dejstvo, da veter ni vedno horizontalen, lahko je malce navzdol in deluje na površino kritine kot trenje. Meni je važna sila vetra vzdolž slemenske lege, da rešim prenos te sile od lege na vzdolžni steni stavbe.
Ideja z uporabo obojestranske pločevine čez spoj lege in stebra ni slaba. Sem pa malce skeptik glede estetike izvedbe, ker sta širini stebra in lege precej različni.

Ali delaš komplet mansardo, ali le dodajaš galerijo? Bodo špirovci vidni iz stanovanjskega prostora?

[fogl]

Trenutno je mansarda/podstrešje še narejeno po celotnem prostoru, ampak so stopnice tudi take, da je treba loputo na stropu odpret in strmo plezat. Zato sem mislil naredit galerijo in normalne stopnice. Polovico prostora bom zato odprl.

Trenutno je knauf na vrhu, se pravi špirovci so zaprti. Ampak je knauf prenizko spuščen, tako da ga bom na sredini odprl in še malo dvignil - tako da bi v predelu slemenske lege (kak meter levo/desno) lahko še kaj dodal, če si to mislil?

Jaz nikoli nisem tega računal, tako da niti ne poznam, ne EC ne starte metode. Jaz sem mislil da je moj primer najbolj neugoden, nisem pa računal na "trenje" vetra po strešnikih. Koliko pa prinese ta del, verjetno ne veliko?

Ampak če računam s tem 0,6 kNm navora, je to zelo malo. Tak navor bi prenesla že tanka pločevina, ki bi jo nabil na ta T na vsaki strani. Podporni steber je dimenzije 160x160. Npr. če bi vzel pločevino širine 140 mm in dal na vsaki strani stebra 2mm, bi dobil W=13066mm3, in napetost v materialu 46MPa. Ali se motim?

[grega09]

To je res. Širina stebra in lege nista enaka. Mogoče bi se dalo rešiti s kakšnimi distančniki. Je pa vse odvisno kako bo knauf zaključen, če se že o estetiki pogovarjamo. Za občutek bom objavil kako imam jaz rešeno, samo da pridem domov, trenutno ne morem narediti slik.

[Žerjavar]

Zato sem mislil naredit galerijo in normalne stopnice. Polovico prostora bom zato odprl.
Ampak je knauf prenizko spuščen, tako da ga bom na sredini odprl in še malo dvignil -
Ampak če računam s tem 0,6 kNm navora, je to zelo malo. ?

Težko je razumeti tvojo pripoved. Boš odprl polovico prostora. Kateri prostor? Odprl okna, vrata, streho, ... ??
Odprl gips plošče? = odmontiral? kateri del?
Navor 0,6 kNm? iz tvojega prikaza (slaba slika) ne morem ugotoviti o katerem navoru pišeš.
V začetku sem ti nakazal nekaj možnih nadomestil za odstranitev rok. Najprej je treba izbrati nadomestilo. Do sedaj nisi še za nobeno rekel možnosti ali ne-možnosti. Boš moral kaj več povedati o uporabljeni nosilni konstrukciji stavbe kot celote. Tudi fotke notranjosti mansarde bi dobro došle za iskanje idej. Morda skica ogrodja celotne čelne lesene stene, na katero je naslonjen konec slemenske lege vzbudi kako novo idejo. .... Za osnovo računanja pa morda občina in nmv (sneg, veter, potres?).

[fogl]

Dodajam še dodaten prerez, da bo bolj jasno. Pol stropa bi odstranil in iz zgornjega dela naredil galerijo. Hiška je lesena, prav tako strop.

Lokacija: Občina Divača - obremenitev s snegom sem že izračunal. Izračun je zgoraj.

[fogl]

Danes sem odprl srednji del, strehe. Ugotovil sem, da ni narejeno po skici, ampak so na šperovce dodali še škarje (če se temu pravilno reče).

[Žerjavar]

Oprosti, ampak jaz imam občutek, da imaš že plan kaj in kako narediti. Od tega ne boš odstopal. Tudi roke (poševne podpore na steber) boš odstranil, ne da bi jih na kak način nadomestil. Ti je tvoj račun (brez upoštevanja horizontalnih sil) povedal, da roke nimajo nekega vpliva na slemensko lego.
Na forumu pač objavljaš, da pokažeš, da nekaj delaš.

[fogl]

Ne, nobenega plana še nimam, in tudi nič še ne bom naredil, sploh pa ne brez izračuna. Imel sem samo idejo in preveril sem kakšno je dejansko stanje.

Ne vem sicer, kako si prišel do svojega zaključka. Če znaš svetovat, te prosim za pomoč ali nasvet. Če sem narobe izračunal mi povej, trenja vetra po strehi ne znam izračunat.

[Navor 0,6 kNm? iz tvojega prikaza (slaba slika) ne morem ugotoviti o katerem navoru pišeš.

To je navopr ki ga mora prenesti ta steber s tema podporama. Ta navor povzroči veter, ki piha vzdolžno s slemenom, pravokotno na steno (pritisk na prvo, srk na zadnjo). Za površino sem vzel samo trikotnik, ker sem predpostavil, da kar je nižje prevzamejo stene vzporedne s slemenom.

Takole sem mislil pridet s stopnicami. Ne vidim boljše variante, kot da se zaključijo na sredini, kjer je višina mansarde najvišja (pa še tukaj je na tesno). Pri stenah je samo 115 cm. Na srednji močnejši nosilec bi moral konzolno vpeti še "balkon", da bi s stopnic prišel na mansardo. Se pravi ta del mansarde, z narisanimi nosilci ostane. Ostalo bi šlo stran.