Raztezni vijaki

[vjnc]

Pozdravljeni.

Domnevam, da za nekatere sicer bolj osnovno vprašanje, pa vseeno.

Ali imajo, ne glede na vse druge morebitne karakteristike, vijaki sami na sebi kakšno posebno oznako, ki jih že na "prvi pogled" kvalificira kot raztezne vijake, primerne za specifične aplikacije... kot npr. vijaki glave valjev?

Ali pa so to morebiti povsem "običajni" vijaki, katerih zamenjavo ob ponovni montaži narekuje zgolj predhodno predpisan način privitja po vzoru npr. 100Nm + 45stopinj + 45 stopinj

Hvala za info.
Lp

[fikus_]

Misliš te vijake:
https://external-content.duckduckgo.com ... ipo=images

Tudi navaden (npr. DIN 933) se podobno obnaša, odvisno od dolžine in kvalitete materiala, ni pa namenjen za to in ima drugačne karakteristike.

[vjnc]

Tako je.

Konkretno sicer ne gre za glavo valjev. Kot tehnično zainteresiranega laika na področju vijačnih zvez v mehaniki me zgolj zanima, ali je ob demontaži takšne vijake oziroma zveze mogoče prepoznati že na podlagi konkretnih uporabljenih vijakov, ki so bili predhodno priviti.

Seveda, če sploh gre za posebne vijake, ali pa takšni zgolj šele postanejo zaradi konkretnega načina privitja.

Rado se namreč zgodi, da pri roki ni ustreznega načrta za konkretno zadevo, morebitnih raztegnjenih vijakov pa v takšnem primeru verjetno potem tudi ne bi bilo preveč modro uporabiti/uporabljati ponovno.

Da sicer ne bo pomote. Pri meni ne gre za nobene kritične primere uporabe. Je pa prav, da so zadeve privite tako kot je bilo sprva predvideno

[vili]

a si predstavljaš sistem motorja, imaš blok, vanj je običajno uvit stojni vijak, potem imaš tesnilo, glavo, podložko in matico, poznati je potrebno, plastične deformacije teh materialov in pa obtežbo pri izgorevanju, maksimalen tlak in pa kako mora biti zategnjen ta vijak, da se pri raztegu deformira toliko, da sistem še tesni pline v delovnem prostoru, ja se pa v vijaku zaradi utripne obdetžbe pojavi "utrujanje" materiala ja je kar majčkeno zahebano..., bi moral malo pobrskat, če imam še kje to seminarsko...

no pri delu se s takimi sistemi nisem ukvarjal, sem se pa s sklopkami do močmi tam do 1.5 MW, pa s pokrovi za plinske cisterne..., je šlo pa vse z običajnimi ali prilagodnimi vijaki...

[fikus_]

Ni nekega splošnega navodila za privijanje takšnih vijakov, je precej stvari, ki jih moraš vedeti, zakaj je nek vijak privit s takšnim ali drugačnim momentom.

Pogosto se uporablja sistem privijanja na nek majhen moment in potem še za nek kot zasuka, ker je enostavno dokaj točno priviti vijak. Npr, za neko želeno prednapetje vijaka moraš v teoriji priviti vijak na 100Nm. ker je dosti dejavnikov (temperatura, trenje, ....), ki lahko precej vplivajo na dejansko silo prednapetja toliko privitega vijaka, je v praksi bolje priviti vijak z npr. 10 Nm (manjša absolutna napaka kot pri 100Nm) in potem še za nek kot zasuka.

[grega09]

A ni ponavadi kot zasuka dodan zaradi posedanja vijačne zveze, da se s tem že malo doda spenjalne sile in potem ni potrebno naknadno privijanje?

[vili]

če mi dovolite, v litostroju so vijake pri zategovanju - prednapenjanju segreli v peči, matico samo na roke privili do konca in počakali, da se zadeva ohladi, za kak moment ključ so bili preveliki..., recimo ladijski motorji in turbine..., samo za ilustrcijo...

[vjnc]

Sicer pa velja upoštevati pravilo "preveč privito = neprivito"

[vjnc]

če mi dovolite, v litostroju so vijake pri zategovanju - prednapenjanju segreli v peči, matico samo na roke privili do konca in počakali, da se zadeva ohladi, za kak moment ključ so bili preveliki..., recimo ladijski motorji in turbine..., samo za ilustrcijo...

Zanimivo. Vendar me naj po potrebi nekdo popravi, ampak po mojem tukaj verjetno že v osnovi ne gre za isti koncept

[vili]

ti jaz imam eno deckert-ovo knjigo elementi strojeva je tudi na mreži, ti jo pa lahko tudi pošljem, .pdf pa si poglej malo poglavje o stojnih in ostalih vijakih, ja so pa vijačne zveze ene najbolj zahebanih poglavij strojnih elementov, vsaj zame, ti držijo "vse"... , ja glej pojma nimam kaj boš s temi šraufi počel, dal sem samo primer kako se lahko prednapenja vijake, s ključem pa ror gor ali pa z vročino...

[vjnc]

Hvala, a nič ne vijačim...trenutno
Kot uvodoma že rečeno, me zgolj zanima, ali nosijo raztezni vijaki na sebi kakšne posebne, na zunaj vidne, oznake po katerih se lahko takoj ve, da imajo tovrstni namen oz. sposobnost pri privijanju.
Lp

[vili]

mislim, da se vijakom označuje trdnost po kaj vem katerem standardu od 4.6, pa do 14.9, da je pa oznaka kje na steblu usekana pa dvomim je že napaka...???

[Žerjavar]

Čitam in sem v dvomih: ali so mišljeni vijaki, ki smo jih nekoč imenovali prednapeti vijaki, ali pa sem jaz že ves rjast od EMŠO.
Dobro sem poznal prednapete vijake za vijačene spoje jeklenih konstrukcij, kjer se je sila prenašala s trenjem nosilnega materjala, vijak pa je zagotavljal pritisk za trenje. Razpoznavni znak vijaka je bila večja glava = vijak M24 je imel glavo S 41 (običajno S 36). Pod glavo in pod matico je dobil temu namenjeno gladko podložko, pritegnil se je obvezno z momentnim ključem (brez dodatnega dela vrtljaja), Če si ga odvijačil se za isti namen ni smel uporabiti.

[Deutz]

....Pod glavo in pod matico je dobil temu namenjeno gladko podložko, pritegnil se je obvezno z momentnim ključem (brez dodatnega dela vrtljaja).......

Ali so navoj podmazali ?? Na suho (rja) so možna precejšna odstopanja sile trenja na navoju in za enak moment različno stiskanje odvisno od stanja navoja na posameznih vijakih...

[Žerjavar]

Ali so navoj podmazali ?? Na suho (rja) so možna precejšna odstopanja sile trenja na navoju in za enak moment različno stiskanje odvisno od stanja navoja na posameznih vijakih...

Normativ je natančno določal možnost vgradnje. Vijaki so imeli osnovno zaščito pred rjavenjem. Kot nisi smel uporabiti že odvitega vijaka (bolj gladka navojnica), tudi takega s sledovi rje si zavrgel. Zagotovljena je bila približno enaka natezna sila za vse uporabljene vijake.