Čelni/soležni zvar

[runocar]

Pozdravljeni,
Za zavetrovanje kosntrukcij običajno uporabljamo natezne diagonale iz okroglih palic. Če želimo imeti na diagonali napenjalec, potem je potrebno na palico vrezati navoj. Pri rezanem navoju je na mestu navoja palica oslabljena. Opažam, da se nekateri poslužujejo kar navaritve kosa navojne palice na konceh. Pustimo zdaj levi/desni navoj pri miru. Predvidevam, da se lahko vari le navojne palice razreda trdnosti nekje do 4.6 oz 4.8. zaradi varivosti. Zanima me, ali je lahko pri takšnem spajanju kakšen manjko v nosilnsti sistema? Namreč, če se že enkrat vari navojna palica, je smiselno, da se da navojni del palice večjega premera, s tem pa pridobimo dober sistem diagonal, ki je primeren tudi za prevzem potresnih sil, saj bodo diagonale sposobne sipati energijo preden se porušijo. Skratka, želim doseči le to, da se natezna diagonala računsko plastificira (raztegne) pred porušitvijo v delu navoja. Kej menite vi o takšnih spojih in ali ima kdo kakšno literaturo na to temo. (čelni stik dveh okroglih palic). Hvala in lp

Runočar

[fikus_]

Če bi želel dober izkoristek materiala, bi moral narediti tako kot so vijaki DIN 7964 ali DIN 2510
https://din2510.com/din-2510-part-3-4-5 ... nsions.pdf

Sem že videl, da so konce palic nakrčili (štauhali) in potem navoj.

Glede navarjevanja sem pa malo skeptičen, ker je velika nevarnost pregretja materiala, malo varilcev kontroilira temperaturo med varjenjem.

[vili]

vijaki s trdnostjo 6.6...9
jekla 0561...3 imajo tja do .2% ogljika, ta ogljik je pri varjenju kurba, če ga je več kot o.4 % je treba kar malo ahtat, lahko pa te palice variš sočelno, poberi robove in V var - talilno , lahko obžigalno, kot varijo šelezniške tirnice, včasih so jih v "mostovni" ali pa torno varjenje, lahko tudi na stružnici, podobno kot so varjeni svedri..., rezalni del trd in vpenjalni mehki del..., v stružnico vpneš oba kosa, zavrtiš glavo stisneš kosa s čeloma skupaj ves čas vrtenja, vrtiš toliko časa, da zažari v belo..., tako nekako...

[runocar]

Če bi želel dober izkoristek materiala, bi moral narediti tako kot so vijaki DIN 7964 ali DIN 2510
https://din2510.com/din-2510-part-3-4-5 ... nsions.pdf

Hvala za tole. Nisem poznal tega (sem gradbenik ).

V bistvu me zanima, ali lahko navadno okroglo jekleno palico čelno privarim na navojno palico kvalitete 4.6 oz. 4.8? Nimam pravega znanja glede vsebnosti ogljika pri ˝mehkih˝ šraufih. V glavi imam en podatek, da včasih pri mostogradnji ni bilo dovoljeno vgrajevati varjenih mrež zaradi vibracij in krhkosti zvara, saj so bile mreže trdnostnega razreda S500, kot so še danes. Gladka armatura se je lahko varila (S240). Za rebrasto ne vem. Mislim pa, da je danes možno tudi rebrasto (S500) variti, ker je verjetno drugačna sestava materiala. Ne vem, zato sprašujem. In imam občutek, da so vijaki 4.6 primrni za varjenje oz. ni večjega tveganja, da se jim nosilnost zmanjša.
LP

[vili]

sem ti napisal, vijaki 6.6...6.9 imajo ogljika do 0.2%, kar ne pomeni neke hude težave pri varjenju, bo šlo, vijaki so pa iz mehkih jekel zaradi hladnega preoblikovanja pri kovanju glave in valjanju navojev, smo pa imeli v hiši valc gevind mašino, tako, da čisto malo poznam..., 4.6...4.8 glede varjenja ni kritičen, kake pa boš imel obtežbe pri enem potresu na te tvoje vezi, a to veš???, ve samo bog...

[Slavcr]

Po ZKP bi rekel, da je enostaven vrezan navoj z iztekom manj problematičen za porušitev kot zvarjeno mesto, kjer ne moreš biti nikoli 100% ... Pa magari vzemi malce debelejše palice, saj jih že itak zaradi varnostnega faktorja. Par kil več se cenovno pokrije , ker odpade čaranje z varjenjem.

[vili]

POTRES, katere stopnje in kolikšni bodo pospeški in kakšne mase bodo povzročale obtežbo na te tvoje diagonale, ja kot pravi slavc vzemi za en M ali dva Ma debelejže palice kot boš zračunal..., ma ni panike..., pri računaju napetosti navojne palice, upoštevaj vznožni premer navoja ne imenskega je v redu..., pa upoštevaj ploščinske tlake med matico in steblom vijaka..., če boš varil pa vzami trdnost 0.6 osnovnega materiala, garažno vrejenje je jeba...

[Žerjavar]

Morda sem malce za časom in tudi s potresi se nisem kaj dosti ukvarjal.
Jaz bi vzel mehko ogljikovo jeklo (St.37), ima veliko razteznost sprejme dosti energije do pretrganja. Sočelni var okrogle palice in navojne palice bi izbral tako, da ima navojna palica več jedra kot je presek okrogle (Fi 8 + M12 ali Fi 14 + M20). Spoj bi obrusil navojno palico, da bi dobil konus 1:4. Ker je obremenitev take palice vedno utripna, je tudi dopustna napetost spoja nižja od dopustne napetosti osnovnega materjala. Pri specialnem varu 1. kvalitete z presevno kontrolo vara, je ta razlika neznatna, za var dobrega varilca s skrbnim obrušenjem pa je dopustna napetost le 60°dopustnega za palico.
Ker konstrukcija v življenski dobi preživi le en večji potres z omejenim številom obremenitev (nekaj 10 sunkov) bi lahko upošteval še časovno trdnost materjala in izjemno obremenitev z nižjo dovoljeno varnostjo, s tem bi dobil višjo dopustno napetost.

[runocar]

Hvala za sodelovanje v debati.
Potresna obtežba in s tem obremenitve na zavetrovanje je posebnost v statiki. Občasno opažam, da tudi nekateri statiki tega še niso čisto usvojili.
Na podlagi kart predvidenega pospeška, tipa tal, pomembnosti konstrukcije, nihajnega časa itd. se določi potresna obtežba. To je polna pričakovana potresna obtežba, statistično gledano 500 (475) letnega potresa. Ker je predvidena obremenitev velika, hkrati pa je malo verjetno, da bo takšna obremenitev doletela objekt v njegovi življenski dobi, bi bilo neracionalno, da se vse elemente zdimenzionira tako, da bi ob morebitnem potresu ostali ves čas v elastičnem področju. Zato je ob določenih pogojih dovoljena redukcija potresnih sil s t.i. faktorjem obnašanja q (q=1,5 do max. . Osnovno načelo pri tako izjemni obtežbi je, da se objekt ne sme porušiti (varovanje človeških življenj) lahko pa se poškoduje. Te poškodbe morajo biti nadzorovane oz. morajo biti zavestno določena mesta na konstrukciji, ki se bodo poškodovala. Poškodbe so lahko le na mestih, ki so sposobna duktilnega obnašanja. Poškodbe pri jeklenih konstrukcijah lahko nastanejo v smislu lokalne plastifikacije elementov. Recimo, če imamo nek okvir, mora stik med stebrom in prečko biti zdimenzioniran ne na potresne sile in momente, ampak na dejansko nosilnost prečke z neko dodatno varnostjo (dodatno nosilnostjo). Pomeni, preden se krhko poruši stik, se ob stiku plastificira nosilec. Ob plastifikaciji se nosilec relativno hitro in močno segreje, s tem pa energijo pretvarja (disipira) v toploto ipd.
Sistem z diagonalami dovoljuje redukcijo polnih potresnih sil običajno s faktorjem q=4,0. (lahko tudi več ali manj). Zahteva je, da pred krhko porušitvijo diagonale na stiku ali npr. navoju pride do plastificiranja same diagonale. Zato nikakor ne pride v poštev ideja o premočni palici. Gre za princip varovalke. Najprej se mora plastično raztegniti diagonala, šele potem lahko odpove kaj drugega. Če na diagonalo direktno vrežemo navoj (ni valjan ampak običajno rezan), bo na tem delu najprej odpovedal sistem, kar pa ne sme! (pri vetru in drugih statičnih obtežbah pa je lahko tako kot je predlagal vili). Dimenzioniranje na potres je v delih neobičajno za klasično statiko. Zato sprašujem o možnostih in možnih problemih, ki bi lahko nastopili pri varjenju tanjše natezne palice na debelejši štrcelj z navojem. Če stik zdrži silo, ki je potrebna za plastifikacijo palice, smo zmagali.
Še nekaj. Če boste po svojih fabrikah gledali natezne diagonale iz palic in napenjalcev, boste teko našli tak detajl. Ali je merodajna vetrna obremenitev in ne potres, če pa je slučajno potres, potem pa projektant verjetno ni bil korekten pri svojem delu . Lahko da je bil, pa si je izvajalec malo olajšal delo

Če bi koga zanimalo, zelo preprosta in jasna razlaga v zvezi s tem:
https://drive.google.com/file/d/1Mx_gIsyU2A9t1oc5829Xz2J0zbDpBM9j/view?usp=sharing

[Žerjavar]

Osnovno načelo pri tako izjemni obtežbi je, da se objekt ne sme porušiti (varovanje človeških življenj) lahko pa se poškoduje.

Specifično za zatege. Od možne plastifikacije celotne konstrukcije bodo zatege akumulirale zelo malo energije. Glede na plastični raztezek ob vsakem sunku, se bo toliko raztegnila, da ne bo več dobila nič obremenitve. Po nekaj sunkih z dodatno plastifikacijo dobi materjal novo (višjo) mejo elastičnosti, ki je naslednji sunki z obremenitvijo ne bi smeli prekoračiti.
Le ideja: Uporabiš zatezno matico z krajnima kavljema za obremenitev od zavihane natezne palice - matica nazivno ustrezno večja od nazivne palice. Palico zavihaš okrog kavlja matice in zavaruješ pred odvihanjem (vrvna spona). Ni varenja, ni oslabitve.

[runocar]

Z zavihanjem (v toplem) + močnejši napenjalec s kavlji ni slaba ideja, samo če imam diagonalo premera 24mm, je to po moje že kar orng obroč. To bi res lahko bil ustrezen detajl za potresno zavetrovanje. Izvedbeno in vizualno mi še ne sede v glavo. Verjetno lažje privariti kos debelejše navojne palice, kot pa kriviti take kole. Tveganje pri varjenju je verjetno večje.
Mogoče še tale podatek. Nosilnost stikov mora biti od nosilnosti palice večja za 1,1x1,25=1,375. S tem se pokrije tudi možna povečana trdnost palice v primerjavi z nominalno (nazivno) trdnostjo.

Glede sipanja energije s plastifikacijo diagonal - res je, da takšne diagonale ne bodo sipale veliko energije, vendar bodo hkrati s svojo osno podajnostjo (to je moja razlaga) povečali nihajni čas konstrukcije (togost se bo zmanjšala) in sile posledično upadejo. Prav tako gre za le nekaj sunkov potresa in vemo, da je sunek sile povezan z gibalno količino in časom med spremembama hitrosti ...
(smiselno podobno, kot zmečkljiva cona pri avtu). Ko je teh nekaj sunkov mimo, se teh nekaj diagonal preprosto po potrebi zamenja. Ampak le, če objekt doleti tako močan potres. Pri manjših potresih diagonale verjetno sploh ne bodo šle v plastično stanje. Če zelooo grobo rečemo, da je življenska doba objekta 50let, bo verjetnost, da bo potrebno zamenjati diagonale manjša od 10%. Sprejemljivo v primerjavi z bistveno višjo ceno kosntrukcije, če bi želeli, da ostane nepoškodovana pri tako redki obtežbi kot je projektni potres (500 letni).

[vili]

kaj je zdaj, si zračunal debelino palic ob tej tvoji hudi toriji..., samo vprašam..., če imaš algoritem, bi te prosil, ne grem pa spraševati zeta enega brezveznega gradbenika, ker se bova skregala, je pa delal diplomo iz ene "klinčeve" protipotresne konstrukcije, je kar ornk špeh..., oprostite malo heca...

[runocar]

Ja sem V bistvu izračunaš nosilnost palice, ki mora biti večja kot je računska sila pri polni potresni obtežbi reducirana s faktorjem q=4. Na podlagi dejansko izbrane palice in njene nosilnosti, dodaš faktor dodatne nosilnosti in na to silo izračunaš stike, napenjalc ... preprosto. Me je pa glodal en črviček in sicer stik med palico in delom z navojem (navojna palica), ki gre v napenjalec ...

[vili]

"švajsarija" je ena največjih pizdarij v resnem strojnišrvu, to pa zato, ker je izredno slabo nadzorovana metalurgija, nam je v firmi crknil var, slikan z rendgenom, penetriran, vse BP, pri tlačni probi UNP keslna pa dizaster je počil vzdolžni var na dolžini cca 1000 mm, grozljivka..., hvala bogu, da ga je razpizdilo na pruftišu, "švajsarija je zame največja jeba"...

[Žerjavar]

stik med palico in delom z navojem (navojna palica),

Ne pozabi gladko obrusiti vara in prehoda 1:4 na navoj.