Doseg izstrelka

[miha98]

Pozdrav,

Jaz sem prišel na nekakšno idejo in me zanima kako se , da to preračunati teoretično oz. katero formulo uporabiti. Gre se za to vojno v Ukrajini in me zanima kako povečati domet njihovih topov. Glede na informacije imajo njihovi topovi doseg izstrelkov nekje v radiju 30 do 40 km. Pa me zanima koliko bi se realno povečal njihov doseg, če bi se ga namestilo na kakšen blok v Harkovu , ki meri cirka 100m ali 200 m v višino. Oz. kako velik bi moral biti, da bi dosegel to razdaljo? Bi lahko ta top imel doseg izstrelka do Belgoroda ali Kurska? Cirka 80 km ali 200 km??? Hvala za pomoč

lp

[Demz]

Kaj pa natančnost?
16 colski kanon iz Iowe (406 mm) je nesel največ 40 km. Granata težka 1,2 t. Kaj ti to nuca, če imaš pa na tej razdalji razsip nekaj km2 ?

To je tko kot da bi imel kanon v Litiji in bi ciljal na Ljubljano. Torej - Ljubljano bi verjetno zadel, parlamenta direkt pa zagotovo ne . Srečen bi bil, če bi zadel vsaj nekje v centru.

[miha98]

Kaj pa natančnost?
16 colski kanon iz Iowe (406 mm) je nesel največ 40 km. Granata težka 1,2 t. Kaj ti to nuca, če imaš pa na tej razdalji razsip nekaj km2 ?

To je tko kot da bi imel kanon v Litiji in bi ciljal na Ljubljano. Torej - Ljubljano bi verjetno zadel, parlamenta direkt pa zagotovo ne . Srečen bi bil, če bi zadel vsaj nekje v centru.

Tole bi se dalo korigirat po nekaj par ali deset strelih. Torej je to teoretično možno? Bi se dalo iz stolpnice v Harkovu streljat na Belgorod. Moj namen ni natančnost izstrelka ampak razdejanje ala Mariupol ali Ugledar. Je kakšna formula za to? Obstaja? Se bi dalo preračunati?

[Žerjavar]

koliko bi se realno povečal njihov doseg, če bi se ga namestilo na kakšen blok v Harkovu , ki meri cirka 100m ali 200 m v višino.

Srednješolska fizika: poševni met. Brez vpliva zraka (odpor,...) je največji doseg na ravnini pri elevaciji 45 °. Padec granate je pod istim kotom. Če dvigneš izhodišče je le sprememba na koncu z upoštevanjem razlike višin. Z dvigom izhodišča 200 m boš povečal doseg za 200 m.
Za povečanje dosega je potrebna večja začetna hitrost, potrebno je vložiti več energije = več smodnika v top. S tem se poveča pritisk v cevi = potrebna debelejša stena cevi.

[miha98]

Ok. Hvala torej ni možno. Bila je ideja ja.

[CADfreak]

Dobro jutro (ali dober dan, kakor za koga )

Takšne teme, kjer se da kakšna zgodovinska dejstva uporabit, so mi vedno zanimiva. No, doseg 130 km so dosegli Nemci že med prvo svetovno vojno s svojim pariškim topom (Kaiser Wilhelm Geschütz - ne mešati z Debelo Berto!):



So pa uporabili drugo princip, niso v cev nabili več smodnika, izkoristili so dejstvo, da topovi niso dovolj dolgi, da bi povsem izkoristili tlak smodniških plinov. Vzeli so obstoječ mornariški top kalibra 380mm, kateremu so vstavili cev kalibra 210mm, ki je pri ustju segala ~14 m dalje, kot je bila dolžina osnovne cevi. Na to so privijačili še 6m gladkocevnega podaljška, kar je dalo skupno dolžino topa 37m. Ker je poves cevi bil znaten, so namontirali sistem zateg, da so jo obdržali kolikor tolikor v smeri...

https://en.wikipedia.org/wiki/Paris_Gun

Nemci so med II svetovno vojno hoteli uporabiti tole (so ga v pomanjšani verziji celo preskusili in uporabili), top V3:



Dosegli so domet 160km...

https://en.wikipedia.org/wiki/V-3_cannon

Po drugi svetovni vojni pa je Gerald Bull za projekt HARP uporabil top, ki ga omenja Demz, ga podaljšal in naredil tole:



Streljal je samo navpično in dosegel višino 180km, rekord, ki še stoji...

https://en.wikipedia.org/wiki/Project_HARP

Pa lepo nedeljo še naprej...

Jože

[ktm2002]

Enkrat vem, da sem gledal vsaj 1h dolg dokumentarec od tega pariškega topa.

Tole je največ kar lahko dobim na YT
https://www.youtube.com/watch?v=3YnLbGfqvfo&
https://www.youtube.com/watch?v=mTxjGPxoT-g&ab

[vili]

še malo kreuta:

višina meta h=vo^2/2g*sinalfa
dolžina l=v0^2/g*sin2alfa,
ti enačbi veplata za brezzračni prostov, v realnih razmerah pa leti izstrelek po balistočni krivulji, za to imajo "računari" tabele, potem pa še vetrovi, zato imajo artilerci v zraku balone, da vidijo, kako popravljati cev. no potem so pa še "izviđaći", ki javljajo kam padajo granate, običajno je prva "prebačaj", druga "podbačaj", a onda beži, ker boš tretjo dobil na glavo, hahaha...

[Žerjavar]

, v realnih razmerah pa leti izstrelek po balistočni krivulji, .

Zaradi zračnega upora bo dejanska hitrost izstrelka v vsakem trenutku manjša od teoretične za tisti trenutek. Realno je doseg manjši. Ni problem razviti enačbe za let izstrelka v diferencialni obliki in je danes z računalniki možno dobiti realni rezultat v kolikor so znani realni podatki o zračnem uporu. V preteklosti pa ni bilo teorije o izračunu integrala te dif.enačbe. Tabele za korekcijo dometa so bile pridobljene s praktičnimi preizkusi. Za primerjavo: nekatere fizikalne pojave je brez problema možno zapisati v polinomski obliki, le malo njih (višje od kvadratne) pa je možno peš rešiti.
Dolžina cevi: Daljša kot je cev, bolj je izkoriščena energija smodnika, = pri isti količini smodnika bo domet večji. Velik vpliv na domet ima tudi hitrost izgorevanja smodnika. Še 10 let po vojni smo na položaju ruskih "osvoboditeljev" v trimesečni ustalitvi fronte (marec, april 1945) nabirali raztreseni smodnik (v obliki zrn 2 mm, ploščic 8 mm ali valjev 10 mm) in ga uporabili za velikonočno pokanje z možnarji (prepovedano in preganjano). Hitro spoznanje, da imajo različen čas izgorevanja.

[runocar]

Nikoli nisem imel opravka z možnarjem. Pokali smo s karbidom in sodi, žakli od umetnega gnoja, raznimi kantami - skratka vse kar je prišlo pod roke smo razstrelili .
Kakšna je pravzaprav bila funkcija možnarja? Ali je bilo to strelno orožje kot npr. minomet? Kaj so dali notri, kaj je odletelo ven? Domet? Natančnost? Zakaj so menda dajali notri nek zdrobljen cegu? Verjetno samo pri pokanju.

[ivo1111]

Pozdravljeni
Zanimivo za prečitati. Vili in Žerjavar sta lepo opisala nekaj teorije, glede artilerije, kot pravimo temu področju. Ja res, je začetna hitrost na kvadrat veliko pomeni. Potem pa natančnost, pa togost........ pa je bilo 15 ali 18 mesecev mimo.
Iz JNA mornarice pa se spomnim šale s katero so jezili tiste iz Srbije. Nekako tako je bilo.

Zjutraj so obveščevalci in opazovalci zbudili poveljnika srbske vojske ki je imela položaje na Kosovem polju in mu povedali, da so jih Turki in ostali obkolili okrog in okrog.
Poveljnik jim je po kratkem razmisleku povedal: "To so pa dobre novice, kamor koli bomo streljali, bomo zadeli." .
Izgleda da je bilo včasih lažje, kar se tiče zadevanja ciljev .
Malo za šalo pa malo zares.
L.p
Ivo

[lesy1]

Sadam je tudi delal na tem

https://en.wikipedia.org/wiki/Project_Babylon

Pred leti sem bral članek nekje....ŽIT verjetno.

LPL

[Žerjavar]

Kakšna je pravzaprav bila funkcija možnarja? Ali je bilo to strelno orožje kot npr. minomet?

O možnarju kot orožju ne vem nič. Pripravo za pokanje pa dobro poznam iz lastnih izkušenj v mladosti. Bistvo je doseči močan pok, Ta pa nastane zaradi trenutne sprostitve plinov pod pritiskom, ki se razširi v vse smeri z veliko začetno hitrostjo. Možnar je kratka cev. na eni strani zaprta ter luknjico za vžig smodnika, z debelo steno (velik tlak plina). Četrtina do polovica cevi se polni s smodnikom, nato malo papirja nato pa dokaj suha ilovica (dobro natlačena). Ko prižgeš smodnik se tlak plinov povečuje in čep (ilovica) zdrsne ven, plini se v trenutku sprostijo. Trdi kosi (kamenčki, opeka) so lahko pri padcu na tla smrtno nevarni (sicer majhna masa, vendar velika hitrost). Delali smo tudi domači smodnik iz prahu oglja in solitra postrganega na vlažnem opečnatem zidu.
Pri počasi gorečem smodniku si moral začepiti luknjico za vžig, sicer so počasneje nastajajoči plini ušli skozi vžigalno luknjico ven in ilovnatega čepa niso odprli. Za tak smodnik smo v luknjico nasuli malo hitrogorečega smodnika, vžgali pa z razžarjenim žebljem na daljšem ročaju, ki je služil tudi kot začepljejnje luknjice.

[vili]

možnar:
ni nič drugega, ja podobno kot minomet, to je prednjača, nima zapirala "rigla" zadaj na cevi, polni se ga s "pulfrnom" se ga nabije pol pa še "kuglo" gor, pulfr se pa sproži s "cinžnoro", ja na soškifronti so z njimi streljali tako avstrijci, kot italijani, kolikor se spomnim so bili kalibri tudi do 380 mm
je bila pa vojna med kočearji in ribničani, fronta se ni nič premikala, pa so djal ribnčani naredimo lončeni top in so ga naredli v Dol. vasi, so ga nafilai, sprožili in BUMMMM, trije ob topu so bili mrtvi, pa so rekli, kaj je šele v kočevju, če je že tukaj tako sranje...
smo pa šmrkavci tu pri nas streljali s karbidom, v škatlo od barve smo dali košček karbida pa pljuneš enkrat dvakrat nanj, zapreš s pokrovom, če nekaj časa pa prižgeš acetilen v škatli skozi luknjico na dnu škatle, pa stopiš na škatlo, da ne leti okoli..., s sodi pa se nismo upali, so se na kakem dovolj velikem trvniku, to pa...

[ALG200]

Nima smisla povečevat artilerijske iztrelke,ter s tem njihov domet , ker je to potratno v današnjem času, že , ko so se pojavili iztrelki na raketni pogon, so dosegali zavidljive učinke, v današnjem času so preciznost povečali do maximuma, kakor tudi domet. Klasična artilerija v današnem času sicer lahko dosega veliko preciznost v kombinaciji z droni, ki v realnem času dajejo točne informacije merilcu , ki pa ni več kraljica na fronti ,kot je nekdaj bila.Z pojavom dronov, ki so korenito spremenili taktiko modernega bojevanja nisi več varen niti v zaledju daleč stran nekaj sto km.. Cenena naprava v primerjavi z najbolj preciznim topom uničuje vse pred sabo. Ko enkrat top iztreli iztrelek je lahko že lokalizitana mikrolokacija,ter v naslednjih minutah prileti dron z eksplozino napravo in uniči to artilerijsko gnezdo..... Artilerijski - kontraartilerijski dvoboji se osredotočajo bolj na posamičnem manjšem delu fronte. Glavno vlogo zemeljskih iztrelkov prevzemajo raznorazni droni, ki nadzorujejo bojišče in zaledje izza nje, izvršujejo precizne napade na vse vrste ciljev , pešadijo, bunkerje, začasne utrjene položaje, kjer skozi manjhno odprtino , ki jo najde vsuje eksplozivno napravo direkt v notranjost, uničuje vozila za logistiko, oklepne transporterje, tanke, ki dosegajo ceno nekaj milijonov €, še najnaprednejši tank nove generacije se ne more več kosat z droni, če ga prvi ne onesposobi , že čaka naslednji za njim, ga on , ali v redkih primerih še tretji po potrebi, če operator drona vidi ,da je tank uničen gre naprej na nov cilj, Droni imajo kamere tudi za nočno delovanje, kakor tudi z optičnim kablom, ki ima izredno lepo sliko ter je odporen na RF motnje. Tankovskih bitk ,kot smo jih poznali nekoč ne bo več, so pa izredno lepe dragocene mete, kjer z dronom poiščeš najšibkejšo točko tanka. ..............................