Kotel na polena z lambda sondo ali brez

[Martin2]

Berem o tem ali dati zalogovnik ali ne,če le imate prostor si ga postavite od 1500 do 2500 l odvisno
od velikosti kotla in ni važno ali imate kotel z lambda sondo ali brez,Le tako kotel dela optimalno in ni strahu,da si v peč naložil preveč. Pri nas imamo 40kw peč zalogovnik 1500 litrov, dali bi večjega pa ni bilo prostora.
Zjutraj naložiš polno,ko prideš iz službe pa spet.Zalogovnik je pa tisti ki vsrka vso energijo in jo po potrebi tudi odda.V stanovanju imamo sobni termostat,ki je povezan z črpalko in ga reguliraš kot da kuriš na kurilno olje.Ogrevamo družinsko hišo 350m2 vsako nadstropje ima svojo črpalko in sobni termostat. In na ta način ne prihaja do napetosti med generacijama,nekdo rabi več toplote nekdo pa malo manj. Lep pozdrav Martin

[Žerjavar]

Berem o tem ali dati zalogovnik ali ne,če le imate prostor si ga postavite od 1500 do 2500 l

Pri kotlu na drva, ne glede na izvedbo (lambda, podpih, …..) je odgovor vedno da. Če nekdo želi ne, mora za to imeti močne argumente, možno pa je.
Bolj žgečkljivo je vprašanje, kako velik naj bo zalogovnik. Sta dva kriterija: 1. Zalogovnik naj bo sposoben prevzeti vso toploto izgorevanja kuriva naenkrat naloženega v kurišče. 2. Zalogovnik naj bo sposoben nadomeščati kotel v času ko se ne kuri. Je pa še kriterij za dobiti subvencijo - strokovno totalno brez veze.
Tako da tvoj nasvet o potrebni velikosti zalogovnika je totalno mimo.

[mib]

No tako totalno tudi ni mimo..., čisto praktičen nasvet pač. Ki pa bi ustrezal večini vgrajenih kotlov v SLO. Pogoj za pridobitev eko subvencije pri vgradnji pa je 12 L vode na liter polnilnega prostora (kurišča) in 55 L na kW nazivne toplotne moči. In to v praksi deluje čisto OK. No se pa strinjam, pri polenih v vsakem primeru hranilnik toplote. Kar se tiče kotlov so pa v SLO dovoljeni le še kotli na podpih z regulacijo - uplinjevalni kotli. Klasični kotli so v bistvu prepovedani in jih tudi ni več moč kupiti (prepovedani....-mejne vrednosti CO in prahu so tako rigorozno predpisane, da se jih z klasičnim kurjenjem ne da doseči).
lpm

[Žerjavar]

pridobitev eko subvencije pri vgradnji pa je 12 L vode na liter polnilnega prostora (kurišča) in 55 L na kW nazivne toplotne moči.

Kot sem rekel, strokovno brez veze. Vzamem kotel 25 kW izkoristek 85%.
1. Kurišče 80 l. za subvencijo potreben zalogovnik 1400 l po kriteriju moči. Po EN 303-5 pa pri kurjenju s trdimi drvami (30 kg) 1650 l, pri mehkih drvah (20 kg) pa 1100 l potreben zalogovnik.
2. Enak kotel s kuriščem 150 l rabi za subvencijo zalogovnik 1800 l (kriterij kurišča). Po EN pri trdih drvah (58 kg) 2800 l, pri mehkih (36kg) pa zalogovnik 1900 l.

No tako totalno tudi ni mimo...

Povej, kaj je le malo mimo?
Ali te moti še večji zalogovnik, če bi želel tudi v mrzlih dneh kuriti le po šihtu (od 17:00 do 22:00)?

[vili]

kotel na trdna goriva, 85%, malo morgen,... (50...60%, če), ko naložiš v kotel polno karjolo in, ko se v njem razgori na plno, imaš v raufnku 500...600 st!!!, ma izkoristka skoraj ne moreš izmerit, le nimaš res vsega sofisticiranega..., sem se malo zahevaval še v firmi s tem na "pruftišu", pa mi ni šlo..., so nihanja prehuda, ni neke stabilnosti, da bi lahko rekel ja to je pa to... (plin, olje, peleti...), razlika temeratur vode vstopne - izstopne, tok vode, poraba drv na uro, naj me kdo popravi...

[Žerjavar]

kotel na trdna goriva, 85%, malo morgen,...

Daj se malo prilagodi napredku tehnike. Danes imaš kotle na drva z 90 do 92% izkoristka. To doseže z dodano opremo, kot je: ventilator podpiha, dva vstopa zraka, termometer dimnih plinov in sonda vsebnosti kisika v DP z elektroniko regulacije vstopa zraka, …
Morda meniš, da to niso kotli na drva ampak na podpih. Probaj z njim ogrevati stanovanje, brez da dodajaš drva.
Razhajanja med pogojem subvencije in EN so podobna tudi pri starih kotlih z 50% izkoristka. Zakaj bi primerjal nekaj, česar danes ni več na tržišču?

[vili]

glej res sem malo off, ma kurim pelete, "knof" pa vreče in to je to, ja ti kotli z dvofaznim gorenjem pa gredo višje z izkoristkom, to pa..., smo se enkrat nekaj ukvarjali z enimi švedi...

[grega09]

kotel na trdna goriva, 85%, malo morgen,...

Daj se malo prilagodi napredku tehnike. Danes imaš kotle na drva z 90 do 92% izkoristka.

Ja, samo to je izkoristek izgorevanja samega. Izkoristek ogrevalnega sistema je pa potem res bližje kakšnih 80 %. Sicer verjamem da je Žerjavar mislil pravilno, samo veliko, ki tu to bere pa tega ne loči.

Primer so plinske peči. Imamo letos 20 let staro Junkersovo atmosfersko in ko je pregled mi tisti, ki dela pregled vedno pomoli pod nos listek, ki ga stiska iz takšne lepe prenosne torbe (zraven pa še obenem račun ). Na njem pa piše, da ima peč 98 % izkoristek. Super, samo celotni ogrevalni sistem objekta je pa verjetno nekje na 80 - 85 %.

Nove kondenzacijske peči so pa še boljše. Imajo čez 100 % izkoristka...
http://lab.fs.uni-lj.si/opet/knjiznica/kondenzacijske_kurilne_naprave.pdf

[Žerjavar]

Ja, samo to je izkoristek izgorevanja samega. Izkoristek ogrevalnega sistema je pa potem res bližje kakšnih 80 %.
Primer so plinske peči.

Izkoristek celotnega sistema je manjši od izkoristka kotla le v primeru:1. V kotlovnici je prevroče in odpiraš okna. 2. Imaš kakšen cevovod izven izolirane stavbe. Sicer pa vsa troplotna energija, ki je v kotlu prišla v vodo, ostane znotraj stavbe in nadomešča toplotne izgube stavbe.
Plinske peči izloči iz teme o kotlih na drva.

[grega09]

S tem se delno strinjam, samo tista odpadna toplota v kurilnici ti ponavadi nič ne pomaga greti prostorov na drugi strani hiše. Ali drugače rečeno: težko to toploto spraviš tja, kjer jo tisti trenutek rabiš. Zato jo jaz ne upoštevam. Škodi pa sigurno ne... Če ne drugega imaš nekaj manjše izgube v zalogovniku tople sanitarne vode (če je zraven), ker je tam bolj toplo.
Poznam primer, ko je toplo po tleh na enem delu prostora zaradi večjega števila dvižnih vodov na kupu. Toplota je res tam in ostane v objektu, samo je pa hudo neprijetno tam stati dlje časa. Pustimo pravilnost izvedbe, tako pač je...

[Žerjavar]

Če ne drugega imaš nekaj manjše izgube v zalogovniku tople sanitarne vode

Če imaš v kurilnici znotraj toplotnega ovoja hiše, nižjo temperaturo, kot v ostalih prostorih, boš imel toplotne izgube tudi v sosednjih prostorih skozi notranje neizolirane stene proti kurilnici.
Če pa imaš v kurilnici res nevzdržno visoko temperaturo, pa z malo denarja dodatno izoliraj tople naprave v kurilnici (dvižni vodi, zalogovnik, kotel, ventile, črpalke, …)

[vili]

žerjavar:
ali pa postaviš eno toplotno črpalko zrak - zrak in greješ naprej..., nisliš, da nebi šlo...

[Žerjavar]

žerjavar:
ali pa postaviš eno toplotno črpalko zrak - zrak in greješ naprej..., nisliš, da nebi šlo...

Seveda gre in greje. Vprašanje pa je ekonomske upravičenosti. Imaš toplotno energijo iz drv po manj kot 0,03 €/kWh. Sedaj pa bi iz nje delal toplotno energijo s TČ po vsaj 0,06 €/kWh. Prav gotovo je cenejša investicija v dodatno toplotno izolacijo opreme kurilnice.