Napisal/-a Demz » 26.10.2020 2:27
No,tu je še za spomniti o mehčanju vode z Mg anodo, ki poteka po istem principu. Tega se takrat v šoli nismo učili, mislim da je zadeva novejša. Mehčanje vode je vedno tehnološka težava in je drago. Načinov je precej in vsi so zahtevni, toda ta je pa tako enostaven, da ga imamo doma v amaterskih uporabah,kot so parni likalniki ali kotlički ali priprava sanitarne vode v bajti ...
Torej, v tem primeru je notranjost kotlička jeklena (- 0,45 V) ali pocinkana (- 0,75 V), magnezijeva anoda ima pa - 1,2 V in mora biti izolirana od kotlička. Na ta način ustanoviš galvanski člen skozi vodo s trdotnimi elementi, Ca karbonat in Mg sulfat. Mg anoda ščiti notranjost kotlička proti koroziji z razliko potencialov 0,5 V, istočasno se pa karbonat in sulfat oksidirata v okside ki se nabirajo kot fina oborina na Mg anodi. Magnezij se sicer počasi troši, toda zdrži kar dolgo, vsake toliko ga je treba očistiti da osvobodiš površino anode in to je to.
Skrajno enostavno. Za industrijske namene ni dovolj, za vsakodnevne amaterske pa prav gotovo. Glede mehčanja so poizkušali vse sorte, v 60. letih so švicarji celo predlagali mehčanje z magneti, pa ni bilo nikoli neke poštene reference na to temo, so nas pa šarlatani v 80. letih bombardirali s tem, pomagalo je pa samo drago mehčanje z destilacijo in danes z zeoliti z ionsko izmeno in osmozo. No, tole je pa dovolj elegantno. Imaš v enem zamahu rešeno mehčanje vode pa še korozijsko zaščito kotlička.
Pogoj je pa, da je Mg anoda izolirana od telesa kotlička. Pa da je kotliček jeklen ali pa pocinkan. Če je npr. bakren - ne bo delovalo oz. bo šlo v nasprotni smeri.
Delo krepeli človeka.