big boj...

[vili]

tudi to je naredilo ameriko kar je...:

https://www.youtube.com/watch?v=SJufJDoahpE

še malo nostalgije, glede na časovni trak, sem pa bil pred tednom tudi na našem novem ŠVICARJU, recimo desno na časovnici, so mi dovolili tudi v kabino, ja je pa samo en đojstik, pa gas, res lepo, ga napiči proti ljubljani tudi čez 100...
sem bil pa tudi na 017 in na 033 damfarcah..., tam je pa malo drugačna zgodba..., haha...

[MedMax]

Za vsak slučaj majo pa še dizlovko vmes

[vili]

"veliki fant" je že kar v letih, tako kot naša 33 - desetka - krigsmašina, res lep stroj in 17 -stka - madžarka, kaj, če ga kaj uščipne v križu..., če se pozabi naliti olje v kak rezervoar na postajah, to je groza je "steku loger" "hacar " je moral na vsaki postaji skočiti dol, na ročičnem mehanizmu doliti "šmirojle", in paziti, da je bilo dovolj olja za mazanje pogonskega valja..., hacar je bil šmirjokl..., včasih so rekli, kdor maže, ta tudi vozi...

[zakl]

Uf, 8 pogonskih osi. Kako so to pred sto leti skup spravil? Sedaj brez cncja ni možno nič naredit, na klasikah noben ne zna več delat.

Mene je 33-tka prevzela na Bohinjski progi. Sam da je stroj stal 2 muniti, sta že strojnika ležala pod strojem in ga mazala. Ko so opazili moj entuziazem, so me spustil v kabino. Svaka jim čast, da vejo to peljat..

Kot zanimivost, je bila lokomotiva iz jesenic proti gorici obrnjena v rikverc, ker pač rundšajba ni bila prosta.

[vili]

če mi dovolite, mi je pravil sodelavec, bil je "hacar" na 33 - desetki (kriegslock), je vozil reka - zagreb, do delnic je zmetal v peč nekaj ton??? kolna..., res prava romantika... ,

"kriegslock" so bile pa nemške lokomotive zelo poenostavljene, ki naj bi služile samo nekaj časa, oskrbovanju nemške vojske, ampak so vozile še dolgo po 2. vojni in še danes je kaka, ki pelje..., no ni pa to zajebancija, peljat tak stroj...

a veste kaj je bilo na lokomotivi najvažnejše... ???... , seveda poleg mazanja na štacionih...

[Demz]

Verjetno dva litra jabolčnika.

Je pa za navadnega človeka kar nepredstavljivo, kako taka zadeva golta premog. Imam še danes v lopi parni kotel, ki smo ga uporabljali za ... ok, smo ga pač uporabljali. Po prvem letu sem ga totalno predelal in naredil na kurilno olje ter iz saržnega na kontinuirno delovanje. Toda, ocenjena vrednost okoli 120 kW, je pomenila, da si praktično vsako minuto vrgel v kurišče lopato kolma . Šaflaš kot zmaj ! Na koncu pa tudi ostane za teboj lep hribček pepela .

[vili]

demz:

hacar je moral merkat da mu ni padla voda, da ni skuril peči!!!..., dobro flaškon "jabčka" pa seveda...

[Demz]

V tistih časih ... kako so naredili tiste cilindre in kako so zagotovili tesnenje? Med batom in cilindrom, pa skozi ročično gred itd.

Kakšne so bile takratne tehnične rešitve? Maziva - so bila samo iz sto let starih kitov iz pacifika ali so imeli že kaj bolj modernega? itd.

[grega09]

V tistih časih ... kako so naredili tiste cilindre in kako so zagotovili tesnenje? Med batom in cilindrom, pa skozi ročično gred itd.

Tole s tesnenjem je zanimiva zgodba. Watt je menda še konjski drek vmes rinil, ko ni imel več idej, kako bi izvedel tehnično rešitev tesnenja bata in cilindra, ker je bilo vse iz pločevin izdelano.
Potem pa je prišel Wilkinson in mu ponudil prvo izdelavo in obdelavo izvrtine v zgodovini. Nekako se šteje za začetnika takšne strojne obdelave. Je bilo pa to najprej narejeno zaradi topov, ki jih je rado razneslo, ker niso bili pred tem dovolj natančno izdelani.
Verjetno oseba, ki je najbolj pripomogla k hitremu razvoju parnega stroja, Watt bi se še mogoče nekaj časa v krogu vrtel brez njega:
https://en.wikipedia.org/wiki/John_Wilkinson_(industrialist)
Več piše pa v tej knjigi - ena izmed zgodb je to:
https://www.goodreads.com/book/show/35068671-the-perfectionists, kar dobro branje, priporočam.

[vili]

gledam Švajgar - ja, saj ga poznate, bat je bil 2...3 mm manjšega premera od cilindra, zastružene je imel 2...3 ali več žlebov pri novejših strojih in v njih vstavljene "kolbenrinke" iz mehke sive litine..., nadaljevanje sledi...

so pa tu pri nas na rudniškem "geverhu" sami drejali tako cilindre kot izdelovali komplet "kolbne" in "rinke", pa ulivali "Weissgus" za kupllagerje za lokomotive in bagre..., to sem na oni strani časovnice , bi kdo rekel, ampak v strojništvu ni nič novega od samega začetka, samo ena huda vročina, pa surova sila, je še kaj drugega..., da prideš do nekega izdelka..., dobro začel sem na tabli a0, zdaj se pa malo zezam tudi s 3D, "kao haupt znanji", pa vodil sem nekaj cnc mašin pred kakimi skoraj 40..leti..., samo na kratko..., tako, da mi tudi "desna" stran traku ni čisto nepoznan...

uau, iz cilindra sega batnica, gibanje je premočrtno, nobene panike glede tesnenja, imaš "štoppiksne" batnica je bila pa vpeta v "križnik", to je pa vitalni del stroja..., podobno so izdelani tudi veliki ladijski motorji...

[Demz]

Ja, batnica, ne ročična gred, ta je kasneje.. Toda gibanje je linearno, kako so ga zatesnili? Pa kako so zatesnili cilinder in bat, ker si ne predstavljam oljnega filma na steni cilindra medtem ko doziraš v njega vodno paro. Vodna para je pa iz obeh strani seveda, saj potiskaš bat izmenično odspredaj in odzadaj. Torej oba giba delovna.

Batni obročki iz sive litine - hmm, siva litina je gus. To je po trdnosti podobno kot stena cilindra ki je - pač jeklena. Brez ustreznega mazanja bi moral tak sistem zaribat v parih gibih . Pa na batnici, kakšne manšete so se šli? Ista vprašanja. Da vsaj približno dihta ob takih tlačnih in temperaturnih spremembah. Jaz bi dal vsaj medenino ali kositrov bron. Toda ne vem kako bi mazal.

[Žerjavar]

To je po trdnosti podobno kot stena cilindra ki je - pač jeklena. Brez ustreznega mazanja bi moral tak sistem zaribat v parih gibih

Če gledam izračune drsnih ležajev izpred Krauta, najdem:
- dvigala: tekalna kolesa, vrvni koluti, bobni - siva litina na ogljikovo jeklo (St.52)
- preše, mlini, drobilci - Sl / Jeklo
- zglobi: Sl / jeklo
Podani so tudi dopustni srednji pritiski glede na različno uporabo ( od 8 do 60 kp/cm2)

[fikus_]

SL-jeklo (St.52-3) prav dobro paše skupaj. Sem delal hidravlični cilinder, ki je v 3 mesecih naredil milijon ciklov, potem so ga zamenjali. Tesnilo na batu so bili obročki iz nodularne litine.

[Demz]

Zakaj je siva litina tako primerna? Zaradi grafitnih vključkov v strukturi?

[vili]

točno to demz grafit v lističih je ta pizdarija, trda osnova želejzu in mehki vključki, ti tvorijo "žepe" za "šmirungo"..., tako nekako...

pa še stran iz švajgar - jevega katekizma "ajzenpona": (oprostotite na trbovskih in zagurskih "terminih", delam z jimi pa tam pri njih u "geverhi" ni enega "slovenskega") izraza..., haha , smo luštna ekipa...

pa še Švajgar:..., da neboste rekli, da sem ssi kaj zmislu...