energetika

[ALA]

Pozdravljeni

Nisem energetik a so mi te zadeve zanimive uporaba energije in obnovljivi viri.
Veliko je govor o varčevanju z energijo in o obnovljivih virih. OK sončne in hranilniki so že v vgradnji oz. v uporabi. Prav tako vetrnice.
Zanima me ali je kaj govor še o drugih alternativah obnovljivih virov oz. kaj se planira v naslednjem obdobju. Morda naslednja štiri leta.
Hvala za pomoč
LP A

[ALG200]

Toyota se že desetletja ukvarja z razvojem tehnologije vodikovih gorivnih celic, njihov najbolj znan model pa je Toyota Mirai. Ta avtomobil deluje tako, da v gorivni celici združuje vodik iz rezervoarja s kisikom iz zraka, pri čemer nastaja električna energija za pogon elektromotorja, edini izpust pa je čista vodna para.
V Sloveniji je bila nedavno odprta prva javna vodikova polnilnica v Ljubljani, kjer so premierno napolnili prav Toyoto Mirai. Glavne prednosti takšnega vozila so:

Hiter čas polnjenja: Polnjenje traja le nekaj minut (podobno kot pri bencinu).

Doseg: Z enim polnjenjem lahko prevozite okoli 400 do 600 km.

Brezemisijska vožnja: Iz izpuha prihaja le voda, avtomobil pa med vožnjo celo čisti zrak.

Toyota mirai FCEV - polnjenje na vodik

Cena vodika za polnjenje avta še ni ravno konkurenčna , bi naj bi pa v nekaj letih že tam nekje ?

V tem videu si lahko ogledate prvi preizkus polnjenja Toyote Mirai na vodikovi polnilnici v Ljubljani in izveste, kako poteka celoten postopek v praksi.
https://www.youtube.com/watch?v=9uNDyqgaZbA

[grega09]

Kako pa dobimo vodik in kako ga skladiščimo?

[Demz]

Vodik dobimo na veliko različnih načinov, toda najbolj zaželjeno je z elektrolizo vode. Težava je, ker potrebuješ za to zelo veliko energije. V bistvu 2x več kot je dobiš kasneje nazaj z izgorevanjem pridobljenega vodika in kisika nazaj v vodo. V kilogramu vode je shranjene nekje 30 kWh energije, za razklop na vodik in kisik pa rabiš 50 - 60 kWh.

Žal, kot ponavadi, čudežev ni .

Iz tega stališča bi voda hkrati bila čudovit hranilnik energije. Npr. da bi imel v avtu nek mini jedrski reaktor, s katerim bi izvajal elekztolizo - potem bi pa morda šlo.

No, gorivne celice so pa naslednja inženirska finta. To pa deluje "malce okoli ovinka", amerikanci so s tem celo šli na luno. Toda zopet, izkoristek je kot ponavadi zelo švoh - je pa. Dejstvo je, da je voda kot molekula zelo robustna zadeva in vsepovsod kjer se dogajajo redoks reakcije, nastaja kot končni produkt oksidacije (gorenja). Njeno energijo učinkovito ujeti - DA, to bi bil zares podvig. Verjetno za Nobelovo nagrado.

[fikus_]

Kot vir energije za pridobivanje vodika bi potem bile primerne sončne elektrarne. Potem bi se mogoče ekonomsko izšlo na dolgi rok.

[Demz]

Ja, toda hudič je, ker ga moraš imeti s seboj, portable. Tu so pa možnosti precej omejene. Lahko ga vežeš na platino kot nosilec in katalizator (zares, že nekaj deset let nisem razmišljal o tem), lahko ga vežeš na grafit in ga zopet precej komplicirano sproščaš nazaj v elementarni vodik, ... zadnje čase nekaj omenjajo grafen kot novo revolucionarno molekulo.

Vsekakor zelo zanimiva tema.

[Demz]

Od vsega mi gre še najbolj v uho klasična znanstvena fantastika. Torej za pest velika kepa "kroglaste strele" kot fuzijskega reaktorja, iz katere bi vlekel energijo.

Voda je zares odlično zapakirana. Razklopiti jo je pa vedno mnogo težje kot sestaviti. Namesto alkimije in pridobivanja zlata bi bilo bolje posvetiti se temu.

[Demz]

Pred 30 leti je bil precej popularen toplotni izmenjevalnik zemlja/voda, kjer si trato pred bajto zamrežil s cevmi z vodo kot medijem in vse skup na toplotno črpalko.
Kako je bilo s tem? Kako se je poznalo na vrtu, ker je bil v bistvu podhlajen? Danes nihče ne piše o tistem trendu, kako se je obneslo. Ali se sploh je.

[Demz]

Ali konvekcija - je bila in bo. Vsaj dokler bomo imeli sonce. Torej posekaš kras (benečani) in na njem postaviš veternice. Erozija ustavljena in veter hkrati z njo.

Konvekcije se pač zlepa ne bo ustavilo. Torej ogromni potencial zaradi teritorialne razlike zračnih tlakov. Ampak, ko gledam naravo, ni nikjer narejenega komolca, ki bi se gibal 360°naokoli kot neka moderna veternica. Raje neka "trepetlika". Manj mazanja ... vzdrževanja. Kwa pa vem. Ampak orkanskih vetrov je pa zagotovo manj, če jih takole zaviraš.

[Žerjavar]

Torej posekaš kras (benečani) in na njem postaviš veternice. Erozija ustavljena in veter hkrati z njo. .

Morda le pomislek:
- Zakaj posekati? Veter ne bo imel večje hitrosti, kot jo ima sedaj nad krošnjami. Le stebri morajo biti višji. Erozija s posekom ne bo ustavljena , le še povečana = več vetra, manj akumulirane vode na površini.

[Demz]

Ne, mislil sem dobesedno "posekati", kar je v zgodovini storila beneška republika, da je pridobila hrastov les za svoje kolišče (Benetke). S tem je sprožila strašno erozijo, ki smo ji na krasu priča že 2000 let in je neustavljiva.

[vili]

napačna teorija - mit, kras so ustvarile KOZE, ki so požrle mladike, ta kras pa ni samo v sloveniji je tudi v istri, kvarnerju, dalmaciji, otokih itd, benečani niso sekali mladik ampak samo debelo drevje, koze so bile dolgo časa prepovedane, ker pa ni niti ovc ostaja vnetljiva podrast, ki je inicial vžiga požarov, posral ga je pa še resl, ko je kras nasadil z bori, gori kot bakla, z iglavci jelko, smreko je naredil škodo tudi na kočevskem, tu je avtohton mešan gozd, imeli smo veliko epidemijo lubadarja, izredno tanka plast zemlje, pol hriba je bilo rjavega...

[Demz]

No, na koze pa ne bi pomislil .
V glavnem, sem seveda nerodno zapisal. Učili so nas, da je kras gol zaradi Benetk ki so izsekale ves hrast kar ga je bilo - posledično gola kraška planota z vetrovi vred. Sedaj, če to planoto nekako zasenčiš z nekimi vetrnicami in z njimi hkrati zmanjšaš moč vetrov, si morda tudi ustavil erozijo in dal naravi šanso, da se zaraste nazaj. Pa še korist imaš skozi energijo veternic.

Dejstvo je pa tudi, da pri vetrnicah (tako kot na morju tudi) nikoli ne piha prav. Ali preveč, ali premalo. Ali pa iz narobe strani ...

[Žerjavar]

. Sedaj, če to planoto nekako zasenčiš z nekimi vetrnicami in z njimi hkrati zmanjšaš moč vetrov, si morda tudi ustavil erozijo.

Jaz dvomim v znatno zmanjševanje moči (energije) vetra z vetrnicami. Zraku, ki gre skozi vetrnice zmanjšaš hitrost na polovico; koliko zraka pa gre mimo vetrnic brez zmanjšanja hitrosti. Lahko bi govorili o zmanjšanju energije vetra, če bi imeli več vrst vetrnic z razmakom, da se med sabo ne ovirajo. Zaradi erozije naj bodo višji stebri, spodaj pa zaraščeno.
Če bi na Pohorju in Maclju povedali, da bo posek le za potrebe gradbišča in nato zasajeno drevje, ne bi bilo protestov domačinov. le kakega domačina bi morali preseliti zaradi motečega hrupa.

[Demz]

Se strinjam, na te zadeve je vedno treba vnaprej razmišljati. Imel sem priložnost videti polje sončne elektrarne, kjer so paneli na vrtečih stebrih in se torej preko celega dne sprotno usmerjajo proti soncu. Spodaj se pasejo krave - ker je tudi za travo treba poskrbeti.

Naj vrnem debato nazaj na toplotne izmenjevalce, kar je zagotovo bolj aktualno. Zgoraj sem vprašal glede referenc na rešitev kolektorja zemlja/voda, kjer v bistvu podhladiš celotno površino sicer uporabne zemlje. Tehnična rešitev tako ogrevanja kot tudi prezračevanja mi je bila vedno zelo simpatična, toda ravno s to prisotno pripombo. Verjetno ni preveč dobro, če ti vegetacija na vrtu kasni en mesec ali dva.

Kako je kaj s tem? Glede na to, da je bila zadeva zelo popularna nekje v 90h letih.