Električna mobilnost

[čiro1950]

Kmetijski traktorji in lokomotive morajo biti zaradi vprijema težki, druga vozila pa čim lažja. Ko smo vlekli jadrnice na Veliki Zvoh, nam je razmeroma lahek Land Rover in težko prikolico potegnilo proti strmini, naslednjič me ne bo zdraven.

[Deutz]

[quote="vili" še eno vprašanje glede kakršnihkoli vozil, ki se premikajo, kaj je najvažnejše...!!!???...[/quote]

...oprijem in zavore vsekakor !!! Meni je crkno sprednji pogon na traktorju (ki obenem nadomešča zavore katere so samo na zadnjih koleh, so pa sprednje in zadnje mehansko povezane) in sem šel pod breg na smuč (zadnja kolesa so začele drseti).... potem pa... haha... u vinogradu.. en betonski steber... pa pet trsov pa drug steber in še malo dokler se ni ustavilo !!! Na srečo živ sem !!

[vili]

deutz:
čista desetka... sedi... ,
hebeš še takšne "pogone", če se ne moreš, ne znaš varno ustavit...
no, sena se pred 25 leti v imolli pri 300 na uro ni varno ustavil..., žallll..., je legenda...

[čiro1950]

Za drugi tir se skupina naših kolegov navdušujejo za hitri vlek s kabli čez Črni kal. Eno elektrarno in daljnovod bi morali rezervirati za občasno potrebno moč. Če bi šli na Opčine vprašat, kaj se zgodi, ko kabel poči, bi jim razložili (veliko jih govori slovensko), da tramvaj konča v skalah, kar se jim je že zgodilo. Tukaj bi pa cela kompozicija. Vsaj Julij B. je verjetno poslušal Tirnična vozila pri Krautu in bi se moral spomniti, da je največji dovoljeni naklon proge 5%. Mulci iz Bežigrada so pred 50 leti namazali progo v Črnučah s šmiržajfo, pa je moral kamničan na paro nazaj v Bežigrad po zalet.

[vili]

ja pa še "šodrat" - peskat je moral kolesa..., je kar gorelo izpod njih...

[čiro1950]

Se opravičujem, da nisem na tekočem z vleko na drugem tiru. Ravno sem gledal posnetke predstavitev alternativne gradnje drugega tira, in ne govorijo več o kablih, ampak o večjih lokomotivah, kot jih imamo sedaj (ruskih ,kitajskih) in ki omogočajo vračanje energije v omrežje pri zaviranju. Naklon proge so pa zmanšali na 4.2%. Res je naporno poslušat predstavitve alternativcev, mogoče kdo spremlja njihova predavanja in ve več in naj nas prosim razsvetli.

[Deutz]

Mulci iz Bežigrada so pred 50 leti namazali progo v Črnučah s šmiržajfo, pa je moral kamničan na paro nazaj v Bežigrad po zalet.

Ja pa nekaj podobnega ampak tudi usodnega se je pred desetimi leti zgodilo zaradi retardanta !!!

https://www.index.hr/vijesti/clanak/nag ... 43114.aspx
in sodni postopek jekončno končan:
https://www.tportal.hr/vijesti/clanak/p ... o-20190324

... zato se ne hecat z šmiržajfo

[čiro1950]

Se strinjam.

[Žerjavar]

Se opravičujem, da nisem na tekočem z vleko na drugem tiru. Ravno sem gledal posnetke predstavitev alternativne gradnje drugega tira, in ne govorijo več o kablih, ampak o večjih lokomotivah, kot jih imamo sedaj (ruskih ,kitajskih) in ki omogočajo vračanje energije v omrežje pri zaviranju. Naklon proge so pa zmanšali na 4.2%. Res je naporno poslušat predstavitve alternativcev, mogoče kdo spremlja njihova predavanja in ve več in naj nas prosim razsvetli.

Zakaj se amerikaniziraš s kabli za vleko, če imamo slovenske jeklene vrvi. Kabli so za prenos elektrike.
Vse električne lokomotive (tudi tramvaj) že kakih 100 let zavirajo z motorjem, ki deluje kot generator in vrača elektriko v omrežje.
Naklon proge so zmanjšali, da bo skupna teža vlaka lahko večja ob isti lokomotivi (dveh ali treh). Sila trenja pri drsenju pogonskih koles lokomotive (zaradi teže lokomotive) mora biti večja od skupne teže vlaka * sin (strmine). Kolikor sem slišal, so danes vlaki v Črni kal do 1300ton.
Alternativa ima (tudi sam sem pristaš) najugodnejšo rešitev z gradnjo 2. tira ob sedanjem. Edini problem je, da bi morali prekiniti ves promet na obstoječem tiru za časa zemeljskih del (vsaj pol leta), kar pa za luko ni sprejemljivo.

PS: Je pa še ena rešitev, da se nabavi dodatne lokomotive ter po obstoječi enotirni progi vozijo konvoji vlakov, najprej 10 vlakov navzdol, nato 10 vlakov navzgor. Se podvoji kapaciteta proge glede na po en vlak in vmesno srečevanje.

[vili]

žerjavar:
kam boš pa "ranžiral" teh deset vlakov cca 50 vagonov++ recimo v kopru, v redu v divači bodo že odpeljali naprej, Avstrija, madžarska, slovaška...., končne postaje so problem... ali ne, zopet kam vse to postavit..., sem šel malo proti Ankaranu, pa na levi eno "graužasto" polje korejskega - vzhodnjaškega pleha, res je prava degradacija..., na desni pa lepi nasadi čudovitih oranžnih kakijev,... dobro sem čisto malo "svinjarskega" strojnika , ko pa vidiš te razsežnosti "svinjanja" se pa res malo zamisliš..., a je to to...???

[Žerjavar]

Ranžiranje 10 vlakov je potrebno le v Kopru in Divači. Dalje je dvotirna proga, ki ima še rezerve v kapaciteti.

končne postaje so problem... ali ne, zopet kam vse to postavit

Končne? Koper in Divačo je treba dopolniti. Tudi moja številka 10 vlakov je malce pretirana. Pri končnih postajah se situacija ne spremeni, najbolj frekventne dobijo vsak dan morda 3 vlake, ne ravno naenkrat. Običajno pa gre komplet vlak k potrošniku na industrijski tir (ruda, premog, koruza, soja, ...
Ne pozabimo, da je to edino naše pristanišče. Tudi z njim se da služiti, če smo konkurenčni za potrebe Madžarske, Avstrije, …

Res je Koper malce zasvinjan s tem prekladanjem, ampak to ni nič v primerjavi z zahodnoevropskimi pristanišči.

[čiro1950]

1.Kar se tiče kablov: https://fran.si/iskanje?View=1&Query=kabel&hs=1
- močna vrv, narejena iz zvitih jeklenih vrvi: obrabljeni kabel se je pod težo bremena pretrgal; montirali so kable za žičnico; kabli visečega mostu .
2. Kar se tiče vračanja energije v omrežje pri zaviranju tramvajev in trolejbusov, so ti imeli na strehi ohmske grelnike, ki so bili breme elektromotorjev pri zaviranju. Naša najmodernejša https://siol.net/avtomoto/reportaze/lok ... nic-279390 res del energije vrača v omrežje, večino pa pretvori v toploto v grelnikih na strehi. Če izpade elektrikčno omrežje je to edino možno elektrodinamičnozaviranje. Kot v prispevku piše, da bi v primeru izmeničnega napajanja lahko vso energijo vračala v omrežje. Pri nas smo povzeli italijanski sistem enosmernega toka 3kV, ki je bil zgrajen najprej od meje do Postojne, najverjetneje med obema vojnama.
3.Trasa proge Koper-Divača ne spada v našo temo, vendar sem solidaren s prebivalci Kraškega roba, katerim se rušijo-pokajo hiše in jih ogrožajo vsakoletni požari in neznosen hrup.

[Žerjavar]

Očitno je amerikanizacija udarila v jezikoslovni vrh. Morda imajo evropsko tendenco ustvariti skupno evroangleščino.
V času mojega študija in dela ni nihče uporabil besede kabel namesto jeklena vrv (zajla), čeprav je bila v angleški literaturi vedno prisoten.

[čiro1950]

Kompozicija 1500t bi pri hitrosti 72km/h, klancu 1,7% in izkoristku pretvorbe energije 0.7, oddajala v omrežje 3,6MW energije, če bi imeli na tem odseku izmenično omrežje. Sedaj bi morali oceniti vrednost izgradnje AC 35kV omrežja (namesto DC 3kV), da bi lahko izračunali, kdaj bi se investicija povrnila in kolikšen prihranek bi imeli potem.
Predpostavljam, da bi bila taka debata danes na izpitu pri prof. Černigoju pri predmetu Toplotna postrojenja. Ni spraševal tisto, kar je predaval, ker smo se ga bali in smo to znali, ampak je hotel vedeti, če razumeš energetiko.

[vili]

čiro: Černigoj, je primorec: ampak je hotel vedeti, če razumeš "energetiko"....., z veliko začetnico...!!!

ja to je to, hebeš vse ostalo..., dobro mene je imel prof. žun, tudi legenda...+++