termopan

[Demz]

Jaz mislim, da sta tu pomembni toplotna kapaciteta in prevodnost. Predvsem toplotna prevodnost, kjer jo imata dušik in kisik okoli 26 mW/mK, medtem ko argon okoli 20 in kripton okoli 10 mW/mK. Tudi toplotno kapaciteto imata žlahtna plina za okoli 1/3 nižjo kot kisik in dušik.

S tem, da je v zraku okoli 1% argona, medtem ko kriptona komaj v sledeh. Ko pa izdelujejo termopan z zrakom, pa malce dvomim če sploh kaj sušijo zrak tako da ...

Iz vsega tega se da razumeti, da je argon za 15% boljši, še boljši pa na račun suhosti (odsotnosti vlage).

[Žerjavar]

@ človek: jaz razumem tvojo dilemo le kot: Ali je možno, da s časom zmanjka žlahtnega plina in kakšne so posledice? O možnosti in času ne morem nič reči. Med stekloma mora biti neki plin, če zmanjka žlahtnega, ga nadomesti zrak. Zrak pa vpliva na emisijsko plast. vsekakor se lahko bistveno povečajo toplotne izgube skozi šipo.

Jaz mislim, da sta tu pomembni toplotna kapaciteta in prevodnost. Ko pa izdelujejo termopan z zrakom, pa malce dvomim če sploh kaj sušijo zrak tako da ... .

Toplotna kapaciteta ima malenkosten vpliv ob spremembi razlike temperature, drugače pa nič. Prevodnost šipe je odvisna predvsem od plina, ne le od vrste ampak tudi od debeline plasti. Sem našel podatek, da se v vertikalni šipi plin (zrak, Ar, KR, ...) pri debelini od 8 do 10 cm že toliko vrtinči, da so izgube enake ne glede na večjo debelino. Podatki o prevodnosti plina v priročnikih se nanaša na absolutno mirovanje plina med stekloma.
Proizvajalci v šipe z zrakom vgrajujejo distančnike, ki imajo v svoji votlini snov za vpijanje vlage. Ali take vgrajujejo tudi pri AR in KR pa ne vem.