Samogradnja toplotne črpalke

[glavca1]

Živjo

Kakšno klimo imaš ? (inverter ali on/off)... Mogoče veš model in firmo ?

Da sploh vidiš pri čem si.

l.p. Jože

[sassapo]

Zadeva ni tako enostavna kot si si zamislil, lahko pride do podhladitve ,kar posledično pomeni zelo slab izkoristek, pa še slabo je za sam kompresor, modernejša naprava se bo pa tako ali tako varnostno izklopila

[dedek]

Zadeva ni tako enostavna kot si si zamislil, lahko pride do podhladitve ,kar posledično pomeni zelo slab izkoristek, pa še slabo je za sam kompresor, modernejša naprava se bo pa tako ali tako varnostno izklopila

SASSAPO ali podhladitev pomeni da se vrača nazaj v zunanjo enoto preveč ali premalo ohlajen plin in kakšna je temp. razlika med vhodom in izhodom plina v izm. toplote, obenem hvala zaenkrat za ponudbo(meritev).

[čiro1950]

Klime še nisem kupil. Še dolgo let ne bomo imeli druge možnosti, kot greti se z elektriko, ker plinifikacije po celem mestu( Piran) še dolgo ne bo. Vprašal sem za Knut-ovo toplotno črpalko, je 10 kEUR za toplotno oddajo 10kW, pa še komplikacija je pri hlajenju poleti, ker je treba imeti posebne grelnike-hladilnike. Pričakujem ,da bom rešil problem z dvema klimama s po dvema notranjima enotama, seveda z invertorjem, ker bodo drugače težave z varovalkami. Ni pa mi prijetno pihanje toplega(vročega) zraka v glavo, zato želim klasične radiatorje.
Teorija klima naprav mi je jasna, sem bil usmerjena energetska smer(Oprešnik, Novak, Obersnu, Andree, Čopič, Černigoj, Poljak, Povše), vendar kako deluje regulacija toplotnih postrojenj takrat nismo zvedeli. Zato ne razumem, bi kaj bi zmotilo regulacijo klime, če bi hladilno sredstvo predhladil pred tovarniškim kondenzatorjem. Kot opazim pri zagonu klime, notranja enota prilagaja moč ventilatorja temperaturi plina, ki prihaja v njega. V mojem primeru pač nikoli ne bi dobila vročega plina(v glavnem mlačno tekočo fazo) in bi ves čas pač samo rahlo pihljala, ne vem kakšen signal bi zmotil kompresor, po mojem vedenju je potrebno le, da pride do kapilare-dušilke pred uparjalnikom, le tekoča faza. Odgovor imate strokovnjaki te teme, če bi to testirali na vaših eksperimentalnih napravah, jaz si ne morem privoščiti, da izklopim za enkrat edini vir ogrevanja in hlajenja.

Lep pozdrav

Čiro

[sassapo]

Kvalitetno invertersko TČ gretje in hlajenje, dobiš že pod 5k€, če ti je to prevelika investicija in če si pripravljen napravit v samogradnji ti priporočam, da nekje stakneš staro klimatsko napravo ustrezne moči na R22 dodaš ploščni izmenjevalnik, vremensko voden krmilnik, (dobiš namenskega pod 200€)pa ti bo zadeva glede na obalno lokacijo super delovala.
Problem pri inverterski z zaporedno vezanim koaxialnim izmenjevalnikom (po tvoji zamisli) nastane pri komunikaciji med notranjo in zunanjo enoto, ker boš plin podhladil bo kondenzator prehladen, tlak plina premajhen se bo naprava iklopila in javila napako.
Tudi v primeru, da bi zadeva delovala bi imel zelo slab izkoristek, ker bi kompresor vseskozi deloval čez nazivno moč. Seveda pa lahko vzameš novo invertersko napravo in namesto notranje enote priklopiš ustrezen izmenjevalec, iz notranje enote pa uporabiš elektroniko katero je potrebno malce goljufat, da deluje tako kot želiš.Zadeva preverjeno zelo dobro deluje. Obstoječo notranjo enoto potem uporabiš za hlajenje preko vode.

[čiro1950]

Teoretičen krožni proces klima naprave je opisan v Strojniškem priročniku: poglavje Toplotne črpalke in poglavje Krožni procesi. Pridobljena toplota oziroma Odvajani toplotni tok je odvisen od temperature na koncu kondenzacije, točka 3 na Carnotovem procesu T-S mora biti čim nižja in čimbolj levo, če hočemo več toplote, ki je izražena kot produkt razlik temperatur in razlik entropij. Nizka temperatura("podhlajen plin" po sassap-u) kondenzata hladilnega sredstva na koncu kondenzacije povečuje grelno število, ne pa obratno!
Če je v serijski klimi res kakšen senzor v kondenzatorju (notranji enoti), ki bi zmotil delovanje zaradi predkondenzacije, prosim, da nekdo preizkusi in objavi, da vsaj v tem primeru ne bomo vsi posamezno iskali tople vode.

Lep pozdrav

Čiro

[sassapo]

[quote="čiro1950"]Teoretičen krožni proces klima naprave je opisan v Strojniškem priročniku: poglavje Toplotne črpalke in poglavje Krožni procesi. Pridobljena toplota oziroma Odvajani toplotni tok je odvisen od temperature na koncu kondenzacije, točka 3 na Carnotovem procesu T-S mora biti čim nižja in čimbolj levo, če hočemo več toplote, ki je izražena kot produkt razlik temperatur in razlik entropij. Nizka temperatura("podhlajen plin" po sassap-u) kondenzata hladilnega sredstva na koncu kondenzacije povečuje grelno število, ne pa obratno!
Če je v serijski klimi res kakšen senzor v kondenzatorju (notranji enoti), ki bi zmotil delovanje zaradi predkondenzacije, prosim, da nekdo preizkusi in objavi, da vsaj v tem primeru ne bomo vsi posamezno iskali tople vode.

Lep pozdrav

V večini TČ višje rangiranih proizvajalcev je vgrajen subcooler kateri dodatno hladi tekočo bazo pred expanzijo, grelno število z višanjem temperature precej pade (kompresor deluje na (pre)visokem tlaku , kar pomeni več neuporabljene (odpadne) energije ter večjo porabo in obremenjenost samega kompresorja.
Ali veš, da lahko pri radiatorsko greti hiši popolnoma brezplačno na nizkotemperaturnem režimu ogrevaš npr. garažo?

V samogradnji imam delujočih preko 20 TČ,(večino je unikatnih izdelkov, rekord COP 7,2 na direktnem uparjanju in direktni kondenzaciji) da predelav klim v TČ (navadnih in inverterskih) sploh ne štejem. Sicer pa, če ne boš probal ne boš vedel... nekje je pač začetek poti

[čiro1950]

Sassapo je prišel končno s termodinamiko na čisto: nižja ko je temperatura na koncu kondenzacije, večje je grelno število. Torej se vendar izplača predhladiti plin iz kompresorja.
Če bi nekdo ovil dovodno cev z mokrim cunjami in jih še zalival, bi razrešili še dvom o motnjah regulacije klime.

Lep pozdrav

Čiro

[sassapo]

Sassapo je prišel končno s termodinamiko na čisto: nižja ko je temperatura na koncu kondenzacije, večje je grelno število. Torej se vendar izplača predhladiti plin iz kompresorja.
Če bi nekdo ovil dovodno cev z mokrim cunjami in jih še zalival, bi razrešili še dvom o motnjah regulacije klime.

Lep pozdrav

Čiro

Ha ha, a veš da si prov smešen s takšnimi izjavami..
Misliš, da so ti poznane osnove termodinamike ne ločiš pa jabolk od hrušk!
Sicer pa napravi in potem pametuj

[dedek]

Sassapo prosim te če mi lahko poveš če je pri pločatem izmenjevalcu ali cevnem potopljenim v vodi temp. izstopne vode različna. Z drugimi besedami ali je ista količina vode segreta na enako temperaturo na izhodu ali je razlika glede na izvedbo izmenjevalca (samo za gretje prostorov) .

[sassapo]

Jao, dedek tole mi pa ni jasno kaj hočeš.
Cevni izmenjevalci se že nekaj časa ne uporabljajo, ker so preveliki in predragi. V sistemih TČ se uporabljajo predvsem ploščni, redkeje koaxialni, slednji so ravno zaradi efekta polzeče kondenzacije v rahli prednosti pri višje temperaturnem režimu. Osebno raje vzamem dva ploščna vezana zaporedno in s pregretimi parami grejem visoko temp. nivo (sekundarni izmenjevalec) z glavnino energije pa potem srednjega ali nizkega (primarni izmenjevalec) Seveda je pri takšni izvedbi obvezen slojni zalogovnik.
Zelo velika prednost takšne izvedbe je visoka tem. vode v zgornjem delu zalogovnika in dobro grelno število, ker v primarnem izmenjevalcu nimamo (pre)visokih temperatur.

[dedek]

Oprosti ne znam strokovno vprašati v bistvu me zanima ali da cevni izmenjevalec enake moči kot ploščni na izhodu pri enakem pretoku večjo temp-manjšo ali priblizno enako.Jaz imam grelec -ohišje 25x25x100cm in v njem navito bakreno cev volumen vode v izm.je cca 60litrov in seveda bolj počasi segreva ,zato me zanima če bi bil ploščni bolj primeren za ogrevanje samo stanovanja brez gretja sanitarne vode- ali je rezultat gretja pri obeh izvedbah v končni fazi enak ne glede na ceno in velikost

[sassapo]

neglede na tip izmenjevalca je najbolj pomembno, da je le ta pravilno dimenzioniran in vedno protitočne izvedbe.
Razlika med temperaturo plinov po kondenzaciji (izhod iz izmenjevalca) ter temperaturo vhodne vode (subcooling) naj ni manj kot 3°C.(optimalno 5,5°c za R407) Manjša ali večja razlika pomeni nepravilno dimenzioniran izmenjevalnik in posledično večje izgube in nižje grelno število.

[dedek]

neglede na tip izmenjevalca je najbolj pomembno, da je le ta pravilno dimenzioniran in vedno protitočne izvedbe.
Razlika med temperaturo plinov po kondenzaciji (izhod iz izmenjevalca) ter temperaturo vhodne vode naj ni več kot 2°C. Večja razlika pomeni izmenjevalec s premajhno površino in posledično večje izgube in nižje grelno število.

Naredil meritev: izhod vode-45,7st.c.
vhod vode-34,4st.c(povratek)
plin vhod-61,5 st.c.
plin izhod-31.2 st.c.
v nadaljevanju gretja je temp. plina in vode naraščala z isto razliko.

[sassapo]

neglede na tip izmenjevalca je najbolj pomembno, da je le ta pravilno dimenzioniran in vedno protitočne izvedbe.
Razlika med temperaturo plinov po kondenzaciji (izhod iz izmenjevalca) ter temperaturo vhodne vode naj ni več kot 2°C. Večja razlika pomeni izmenjevalec s premajhno površino in posledično večje izgube in nižje grelno število.

Naredil meritev: izhod vode-45,7st.c.
vhod vode-34,4st.c(povratek)
plin vhod-61,5 st.c.
plin izhod-31.2 st.c.
v nadaljevanju gretja je temp. plina in vode naraščala z isto razliko.

Se je pojavil škrat...sem popravil