Izolacija od znotraj

[acme12]

Nobeden te ne sili v uporabo. Naredi si ga sam, boš vsaj vedel kaj in kako računa.

Zal ga moram uporabljati v službene namene. Da bi ga za te potrebe naredil sam, nato mi pa po tednu dni spremenijo PURES-> Ne pije vode, hobi mi pa to tudi ni.

Je, vendar za nekatere tipe zidu (plinobeton, ...) ni dovolj in lahko povzroči kondenz znotraj zidu. Nekaj se da rešiti s specialnim EPS (prečne luknje, boljša paropropustnost), pa nam jo zagode zunanji omet (lepilo, zaključni sloj) in povzroči kondenz znotraj EPS.

Zato pa je tu Multipor prava rešitev

[Žerjavar]

Zato pa je tu Multipor prava rešitev

Je tudi malce dvomljivo.
Sem na hitro pogledal: 30 cm ytong, 20 cm multipor in 0,5 cm tanoslojni silikatni omet (lepilo, mrežica, ..), Žal je kondenz v multiporju. Ga je možno tolerirati, ker bi multipor naj bil neobčutljiv za vlago, v poletnem času pa se kondenz izsuši.

[acme12]

Zato pa je tu Multipor prava rešitev

Je tudi malce dvomljivo.
Sem na hitro pogledal: 30 cm ytong, 20 cm multipor in 0,5 cm tanoslojni silikatni omet (lepilo, mrežica, ..), Žal je kondenz v multiporju. Ga je možno tolerirati, ker bi multipor naj bil neobčutljiv za vlago, v poletnem času pa se kondenz izsuši.

Tankoslojni omet preko multiporja ni enak kot pri EPS, kar pa mogoče ni bistveno, če imaš kondenzacijo v multiporju . Sicer pa kot pravim, eno so programi drugo je praksa. Lahko vneseš v 10 tovrstnih programov, pa ni hudič, da ne bodo rezultati strigli za več %.
Si pa lahko 100%, da ima xella za izoliranje plinobetonskih zidov z multiporjem vse ustrezne ateste in druge certifikate. Najbolje, da vprašaš kar v xella.si. Sporoči kar si izvedel. LP

[Žerjavar]

eno so programi drugo je praksa. Lahko vneseš v 10 tovrstnih programov, pa ni hudič, da ne bodo rezultati strigli za več %.

Se ne strinjam.
Izračun možnosti nastanka kondenza je v skladu s splošnimi fizikalnimi zakoni, ki nikakor ne morejo biti sporni, niti niso toliko komplicirani, da bi jih nekdo pri sestavljanju izračuna poenostavil. Rezultati pa so lahko različni zaradi različnih podatkov. Preveri, ali so lastnosti materjalov (topl.prevodnost in paropropustnost) zajeti enako. Verjamem, da je v programu Ursa materjal, ki ga proizvaja Ursa zajeti pravilno. Je pa vprašanje, ali je Knaufova steklena volna (ali kaj drugo) zajeta pravilno.
Možna so tudi odtopanja v klimatskih pogojih (notranja temperatura in vlažnost ter 60 dnevna povprečna zunanja temperatura in vlažnost).

Si pa lahko 100%, da ima xella za izoliranje plinobetonskih zidov z multiporjem vse ustrezne ateste in druge certifikate. Najbolje, da vprašaš kar v xella.si.

Vprašal ne bom, ker nimam namena graditi, drugim pa svetujem to, kar mi pokaže izračun.
Prav gotovo pa ni vse čisto, sicer nebi reklamirali multiporja kot primerno notranjo izolacijo za starejše hiše s kulturno zaščiteno fasado. Ni pa nič povedano o kakih dodatnih pogojih izvedbe, da se prepreči kondenz.

[jan.23]

Da oživim temo...
Pripravljam se na obnovo starejše hiše (streha, okna, vrata, fasada,...). Hiša je klasične gradnje, grajena v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja. Pritličje je sezidano iz betonskih blokov, nadstropje iz opečnatih zidakov. Fasada.. grobi, fini omet in "špric".
Za fasado se nagibam še najbolj k multiporju. Po opisu združuje vse najboljše lastnosti ostalih fasad, razen da ima izolativnost nekaj slabšo, pa tudi cena višja. Kakšno je vaše mnenje glede multipor fasade?

[susa]

jaz tega ne bi dajal gor, tudi hiše, ki so zidane yutong oblačijo v kakovostnejšo izolacijo, to je samo moje mnenje

[Žerjavar]

Za fasado se nagibam še najbolj k multiporju. Po opisu združuje vse najboljše lastnosti ostalih fasad, razen da ima izolativnost nekaj slabšo,

Nekaj slabša izolativnost ni le "nekaj". V skadi z današnjimi priporočili o toplotni prevodnosti komplet zidu 0,23 W/m2K rabiš za fasadno izolacijo na 30 cm betonski votlak: 16 cm EPS (XPS, kamene volne, …), ali pa 40 cm multipora. Pa primerjaj ceno.

[jan.23]

Gradbeništvo je zame nujno zlo s katerim se soočam. Vesel sem in bom vsake kritike in nasveta.
@susa, a lahko poveš kaj je zate kakovostnejša izolacija?

@Žerjavar, pritličje, ki je sezidano iz betonskih votlakov se ne ogreva oz. minimalno (garaža, kurilnica, pralnica, shramba,…). Nadstropje oz. stanovanje je sezidano iz opečnatih zidakov (modularna opeka).
Upam, da se razumemo glede zidakov, kaj je kaj.
Na fragmat.si piše, da ima stiropor za fasade toplotno prevodnost od 0,031 do 0,039 W/mK.
Za multipor piše, da je toplotna prevodnost 0,043 W/mK.
Po tabeli bi že z izolacijo multipor debeline 17,5 cm presegel zahtevano toplotno prevodnost, ki jo je napisal Žerjavar.

[Žerjavar]

Za multipor piše, da je toplotna prevodnost 0,043 W/mK.

Če si prepričan, da je tako, potem je.
Jaz imam podatek iz enega od učbenikov, da da ima plinobeton (tudi multipor je plinobeton) različno toplotno prevodnost glede na specifično težo. V najboljšem primeru pri teži 400 kg/m3 je prevodnost 0,1 W/mK. Ko sem slišal za multipor kot toplotno izolacijo, sem skušal po internetu najti tehnične podatke, mi ni uspelo. Pozneje nisem več poskušal. Sem pa malce skeptičen o resnosti reklam, ker je isti materjal hkrati notranja ali zunanja izolacija. Zame morata biti različna, notranja izolacija mora biti dobra parna ovira, zunanja izolacija pa dobro paropropustna.

[grega09]

Sem pa malce skeptičen o resnosti reklam, ker je isti materjal hkrati notranja ali zunanja izolacija. Zame morata biti različna, notranja izolacija mora biti dobra parna ovira, zunanja izolacija pa dobro paropropustna.

S čim pa dosežemo pri klasični gradnji parno zaporo na notranji strani zida?

Za ostrešje mi je jasno, da gre od znotraj: obloga stropa - parna zapora - izolacija - sekundarna kritina (paro prepustna) - kritina.

[jan.23]

Žerjavar, če bi bil prepričan, ne bi vpraševal. Ker pa je o multiporju zelo malo napisanega »drugega mnenja«, želim več informacij. Za notranjo izolacijo se uporablja drugi tip multiporja kot za zunanjo.
Tehnični podatki…
str. 15 http://www.kalcer.com/iz_multipor/multipor_katalog.pdf
str. 36 https://www.ytong.si/si/docs/katalog-2019.pdf

[Žerjavar]

Za notranjo izolacijo se uporablja drugi tip multiporja kot za zunanjo.

Nisem opazil razlike v oznaki. Vedno se piše le o multiporju, se ne poudarja ali notranji ali zunanji.
Ne morem zaupati tehničnim podatkom: Zatrjujejo, da se notranja izolacija dela brez dodatne parne zapore. V podatkih je navedeno, da ima difuzijski faktor 2, kar je znatno manj od opeke (5 do 10). Brez računanja bo v ogrevanem bivalnem prostoru kondenz na meji med izolacijo in opeko. Če kondenz ne škoduje multiporju (malce dvomim) pa sigurno škoduje opeki.
Tudi v toplotno prevodnost (0,045 W/mK) malce dvomim. Težko si zamišljam dovolj tanke stene med zračnimi mehurčki, da se doseže tako nizka toplotna prevodnost. Osnovni materjal je še vedno nekaj med betonom in apneno malto in ima enako prevodnost kot malta. Stene med zračnimi mehurčki 1 mm bi morale biti tanjše od 0,05 mm - je to izvedljivo?

S čim pa dosežemo pri klasični gradnji parno zaporo na notranji strani zida?

Z materjalom, ki ima višjo difuzijo kot masivni zid (opeka). Možen XPS ali pa na notranji strani vstavljena pz folija in prekrita z gips ploščo.

[jan.23]

...je to izvedljivo?

Ne vem,... danes je že skoraj vse mogoče.
"Prednost pred drugimi vlaknatimi mineralnimi in naravnimi izolacijami pa je v tem, da ne potrebujete parne zapore in/ali podkonstrukcije. Še več, multipor ima zaradi svoje celične strukture odlično lastnost, tj. sposobnost akumulacije vodne pare in poznejše oddajanje le-te nazaj v prostor (v tem smislu je primerljiv z mavčno-kartonskimi ploščami, op. p.). S tem pomaga uravnavati prijetno klimo v prostoru." vir: https://www.dnevnik.si/1042635252 To dela nekako tako, kot filc pod pločevinasto kritino. Vprašujem se, kaj pa če je te vlage preveč?

0,045 W/mK... A se bi to dalo kako preveriti? Tako bolj po domače. Npr. Grelec, ki konstantno oddaja toploto, na eno stran postavim stiropor na drugo multipor ploščo. Na zunanji strani s termo kamero merim temperaturi površine in ju primerjam. Mogoče kakšna boljša varianta, bolj natančna?

[grega09]

Sicer je prav, da smo skeptični, samo kdo pa potem pravi, da ima EPS in ostali izolativni materiali takšne lambde, kot jih navajajo?
Kakor vem so te lastnosti potrjene na inštutucijah, ki se s tem ukvarjajo. Seveda so verjetno pogoji za vse materiale pri meritvah idealni in ni prisotne vlage v materialu.

[Žerjavar]

Kakor vem so te lastnosti potrjene na inštutucijah, ki se s tem ukvarjajo.

To bi naj bilo res. Vendar:
Če je institut ugotovil da notranja izolacija z paropropustnostjo 2 na zidu paropropustnosti 6 ne tvori kondenza na meji med materjaloma, potem lahko dvomim, da je tudi pravilno ugotovil dejansko prevodnost.
Vlaga se lahko v izolaciji akumulira le kot povečana vlažnost zraka v mehurčkih ali pa kot tekočina (kondenz), ki jo vpija materjal (malta).

0,045 W/mK... A se bi to dalo kako preveriti? Tako bolj po domače. Npr. Grelec, ki konstantno oddaja toploto, na eno stran postavim stiropor na drugo multipor ploščo. Na zunanji strani s termo kamero merim temperaturi površine in ju primerjam. Mogoče kakšna boljša varianta, bolj natančna?

Grelec z vseh strani obdaš s toplotno izolacijo, da bo v njem znatno višja konstantna temperatura kot v prostoru. V enem delu toplotnega ovoja vstaviš izolacijo iz dveh plošč (EPS in multipor? Meriš temperaturo špranje med obema ploščama ter temperaturo zraka prostora in ob grelcu. Če sta plošči izolacije enako debeli, ti padec temperature na posamezni plošči daje razmerje med toplotno prevodnostjo posameznega materjala.
Morda uporabiš kuhinjsko pečico s termometrom, ki ji namesto zaprtih vrat vstaviš obe plošči in vmesni termometer. Ne pretiravati z debelino plošč, napram debelini izolacije okrog pečice.