Samogradnja toplotne črpalke

[glavca1]

Kar se tiče izmenjevalca je vsekakor dovolj velik...

Sploh do cca 10kw ni treba pretiravat...


l.p. Jože

[damo]

Klimo že imam, tisto za sanitarno vodo se boma pa zmenla za kako manjšo (7 ali 9.000 BTU).

Razmišljam o tvoji shemi, pa sem se spomnil na tole - kaj ko po tvoje predelal uparjalnik in za odtaljevanje uporabil subocooler?

[glavca1]

Klimo že imam, tisto za sanitarno vodo se boma pa zmenla za kako manjšo (7 ali 9.000 BTU).

Razmišljam o tvoji shemi, pa sem se spomnil na tole - kaj ko po tvoje predelal uparjalnik in za odtaljevanje uporabil subocooler?

Tudi varianta.

Tudi varianta. Če pa bi bilo premalo pa preprosto ugasneš črpalko vode med odtaljevanjem in imaš namesto subcoolerja kondenzator ...

l.p. Jože

Bemtiš, kdaj bo zima...

[milanjezernik]

Glavca, je..ga, sem vedel, da bi bilo boljse, ce me ne bi bilo zraven! Sicer pa sem upal, da mi bos podal vsaj vstopno in izstopno temp.plina, ne pa na roko, saj verjetno ni toliko zamudno. Sicer pa, ce bom vedel, zaradi tega ne bom nic bolje spal! Pa se vprasanje za Milana: kako mislis pri ploscnem 'je dolg in lahko reguliram polzeco kondenzacijo'? Kolikor poznam ploscne izmenjevalce, se tok medija v bistvu delno razdeli med plosce, ne mores ga prisiliti, da bo sel najprej cez prvo, pa drugo, itd. povrsina je velika ,glede na majhno stevilo plosc je pot medija se krajsa? Razen ce sem narobe razumel...mi ni prevec jasno....

Pozdravlen!
PODOBEN ploščati kondezator je v top. črp .Termotehnika , in tudi drugih.Za prvi nakup sem imel ponudbo od njih. Razlika je v št. plošč ,s tem je določena moč.
Kondezacija se izvrši že na 1/3 izmenjevalca ko je v zagonu , nato pa se postopno segreva vse do iztopa kondezata
Tlak: Kodenzator je 30 bar pri ekstremnih temperaturah, testiran 50
Če si strojnik veš kako velik je vpliv temp. na lastnosti jekel.Tu niso tako ekstremne!!!
Izmenjevalnik deluje pri tlaku cca do 15 bar na kritičnem mestu - sredina. . Ko pregreti plin stopi v njega takoj kondezira in posledično pade tlak.
Temperature:
V cevi, ki vodi v kondezator je pregreta para. Ima visoko temperaturo, nima pa toliko energije .
Takoj po vstopu v kondezator se vspostavi realna temperatura , ki je 10c nižja z veliko energije.
Cev plina 65 do 72 c
Priključek kondezatorja 50 do 6oc
Sredina kondezatorja po višini 35c
Izhodni priključek 20do 31c
Vodni iztop 35 do 46c
vodni vstop 20 do 32
Sredi izmenjevalca imam montiran termostat. Vklopi črpalko ko temperatura naraste na 35c in ko pade na 30 jom izklopi . S tem dosežem, da začne takoj greti radiatorje in ne še le po segretju celega sistema.
Ogrevanje imam radiatorsko in je mnogo ugodneje če je voda segreta na višjo tem.S tem je tudi dosežen višji izkoristek
Idealna bi bila črpalka z frekvenčno regulacijo , to je že druga tema.
Vhod in izvod vode je omejen z polovičnim pretokom krogličnega ventila.
Upam ,da so podatki uporabni.
Merjenje z navadnim termometrom ne pride v poštev .
Kontaktni refco je prava izbira.
Lep pozdrav
Milan
Ima kdo idejo kako poceni regulirati Grunfos črpalko za obtok???

[jerjur]

Ima kdo idejo kako poceni regulirati Grunfos črpalko za obtok???

na kaj bi jo pa reguliral? na temperaturo, tlak, pretok ali kar z gumbom.

[Tamy]

G. Jezerniku: hvala za podatke, jih moram se preuciti (se bolj pocasi ucim). Ce pa prav razumem (sem samo priblizek strojnika), je izmenjevalec B25-24 uporaben tudi za R410? A si ga sam ze preizkusil? Glede poceni regulacije crpalke (verjetno mislis temp-vrtljaji), poglej na www.redcircuits.com/Page70.htm Je enostaven, a preverjen.

[milanjezernik]

Ima kdo idejo kako poceni regulirati Grunfos črpalko za obtok???

na kaj bi jo pa reguliral? na temperaturo, tlak, pretok ali kar z gumbom.

Pozdravljena
Da regulirati bi moral temperaturni senzor. do 35c bi pospeševala počasi , nato bi vljučila na normalno hitrost .

Tamy !
Da montiran imam tak izmenjevalec (slikca posti nazaj)
uporaben za vse pline!
Sem zelo bos za izdelavo takega regulatorja , ali pač po načrtu, ki zgleda dobro

Lep pozdrav
Milan

[glavca1]

R410 je v normalnih okoliščinah ne bo presegel tlak 33 bar....


l.p. Jože

[dedek]

Jaz sem naredil regulator obratov z tč.po tamyjevem načrtu in pri klimi dobro regulira temp. izhodnega plina ,zdaj delam še enega za črpalke za probo v centralni in sicer z namenom da pri majhni temp.ogrevne vode iz tč dela črpalka zelo počasi ali skoraj nič(nastavljivo) ko pa se voda segreva se proporcionalno z temp. tudi višajo obrati.Na ta način upam bom preprečil prehitro krozenje ogrevne vode.pri prenizkih temp z drugimi besedami pomeni da je to atomatski nadomestek ročnega ventila z katerim reguliram izhodno temp. vode iz tč.Upam da bo delovalo.

[Tamy]

Malo sem razmisljal o vseh podatkig o izmenjevalcu, ki ste mi jih dali in sem se vedno v dilemi. Je pac tako, da sem z R410 pri 50'C ves cas na meji pritiskov (30 bar). Obicajno mi dela se na malo visji temperaturi, saj sicer ne dosegam potrebnih temperatur ogrevne vode. Res je, da je ta nazivni pritisk izmenjevalca podan za (se mi zdi) 150'C, kar tu ni slucaj. Je pa res tudi to, da je inox kot jeklo z dodatki izredno obcutljiv na temperaturne spremembe. Raztezki in notranje napetosti so precejsnje. Ker so plosce v izmenjevalcu (razen zunanjih) debeline 0,4mm, je to se toliko bolj slucaj. Verjetno tudi proizvajalci ne bi posebej izpostavljali, da je nek tip za R410, drugi pa ne. Ce bi slucajno spustil, pa bi bilo tudi pestro (izliv vode, komoresor..). Nekje na tem forumu je ze nekdo dal gor sliko in spraseval, kako ga lahko popravi, se pravi, da se to dogaja. Vidim, da bo treba se malo prespati.. P.S.: Namrec, ce prav razumem stare poste, imas klimo na R407, tam pa so pritiski obcutno nizji.

[sassapo]

Glavca, je..ga, sem vedel, da bi bilo boljse, ce me ne bi bilo zraven! Sicer pa sem upal, da mi bos podal vsaj vstopno in izstopno temp.plina, ne pa na roko, saj verjetno ni toliko zamudno. Sicer pa, ce bom vedel, zaradi tega ne bom nic bolje spal! Pa se vprasanje za Milana: kako mislis pri ploscnem 'je dolg in lahko reguliram polzeco kondenzacijo'? Kolikor poznam ploscne izmenjevalce, se tok medija v bistvu delno razdeli med plosce, ne mores ga prisiliti, da bo sel najprej cez prvo, pa drugo, itd. povrsina je velika ,glede na majhno stevilo plosc je pot medija se krajsa? Razen ce sem narobe razumel...mi ni prevec jasno....

Pozdravlen!
PODOBEN ploščati kondezator je v top. črp .Termotehnika , in tudi drugih.Za prvi nakup sem imel ponudbo od njih. Razlika je v št. plošč ,s tem je določena moč.
Kondezacija se izvrši že na 1/3 izmenjevalca ko je v zagonu , nato pa se postopno segreva vse do iztopa kondezata
Tlak: Kodenzator je 30 bar pri ekstremnih temperaturah, testiran 50
Če si strojnik veš kako velik je vpliv temp. na lastnosti jekel.Tu niso tako ekstremne!!!
Izmenjevalnik deluje pri tlaku cca do 15 bar na kritičnem mestu - sredina. . Ko pregreti plin stopi v njega takoj kondezira in posledično pade tlak.
Temperature:
V cevi, ki vodi v kondezator je pregreta para. Ima visoko temperaturo, nima pa toliko energije .
Takoj po vstopu v kondezator se vspostavi realna temperatura , ki je 10c nižja z veliko energije.
Cev plina 65 do 72 c
Priključek kondezatorja 50 do 6oc
Sredina kondezatorja po višini 35c
Izhodni priključek 20do 31c
Vodni iztop 35 do 46c
vodni vstop 20 do 32
Sredi izmenjevalca imam montiran termostat. Vklopi črpalko ko temperatura naraste na 35c in ko pade na 30 jom izklopi . S tem dosežem, da začne takoj greti radiatorje in ne še le po segretju celega sistema.
Ogrevanje imam radiatorsko in je mnogo ugodneje če je voda segreta na višjo tem.S tem je tudi dosežen višji izkoristek
Idealna bi bila črpalka z frekvenčno regulacijo , to je že druga tema.
Vhod in izvod vode je omejen z polovičnim pretokom krogličnega ventila.
Upam ,da so podatki uporabni.
Merjenje z navadnim termometrom ne pride v poštev .
Kontaktni refco je prava izbira.
Lep pozdrav
Milan
Ima kdo idejo kako poceni regulirati Grunfos črpalko za obtok???

Ne vem kašno regulacijo črpalke si si zamislil...(regulator kond. katerega lahko s pridom uporabiš stane cca 60€) vidim pa, da imaš premajhen pretok vode skozi izmenjevalnik. V tvojem primeru boš pridobil vsaj 15%, če boš ustrezno povečal pretok in zmajšal kondenzacijsko temp. Seveda velja v primeru enega ploščnega kondenzatorja, če jih imaš več zaporedno, koaksialnega, navitega v zalogovniku... potem lahko govorimo o polzeči kondenzaciji, kjer s pridom izkoriščamo visoko temp. pregretih par in temperatura kondenzacije ni absolutna.

[milanjezernik]

ZdravoTamy
Tlak je v cevi dovoda v izmenjevalec nato takoj pade zaradi povečane prostornine in se zniža temperatura (exspanzija)
Zato sem napisal, koliko je temp na dovodni cevi in koliko na steni izmenjevalca takoj za priključkom, kjer še ni hlajenja
In iz temp na sredini izmenjevalca 35c lahko izluščiš. koliko je tam tlak.
Pojdi na Swep-ovo stran vnesi podatke in ti ga izbere.
Lahko Empor: jure@empor.si

Sassapo
Napisane so temperature prve ob začetku delovanje in druge so maksimalne
Ko je temp. dovodne cevi 65 st izklopi termostat ventilator na z. enoti. Ko naraste povratek vode v toplotno na30 st c izklopi delovanje do ohladitve povrataka To se pojavi spomlladi in zgodaj jeseni Sicer je povratek nekje do 25c in kondezata 23c
Z delovanjem bi bil rad še bolj zadovoljen!
Lep pozdrav!
Milan

[Tamy]

Milan, hvala za ponovno razlago. Upam, da moje pomisleke nisi vzel kot polemiziranje, ker to ni moj namen. Le cesar se lotim temu rad pridem do dna. Glede temperatur in tlakov mi je stvar jasna. Sem pa osebno mnenja, da ne morem gledati zgolj na tlak na sredini izmenjevalca (35'C~15bar), ampak je vazen tlak ze takoj na vstopu v izmenjevalec. Sama plosca na sredini ne bo spustila, problem so (vakuumsko lotani z bakrom) spoji, ki pa so tako na obodu plosce, kot tudi na 4 odprtinah za prehod medija. In ko plin vstopi v izmenjevalec, takoj pride v stik s takim spojem. Zato tudi menim, da so ti spoji kriticni, ampak to je zgolj moje laicno razmisljanje. Se mi pa postavlja se eno vprasanje: ce zaradi povecane prostornine na vstopu v izmenjevalec, plin v trenutku izgubi cca 10'C (~5bar) ali je ploscni izmenjevalec za TC sploh najboljsa izbira? A je sploh potrebno dvigovati medij na visji temp.nivo, ce ob vstopu takoj pade na nizjega, brez koristnega odvzema toplote? Razumem, da sta potrebna npr. superheat in subcooling, ampak ali ne bi bilo v tem primeru moc te energije, ki jo je vlozil kompresor bolje izkoristiti tako, da bi toploto uporabili? Verjetno s spiralnim ali koaxialnim izmenjevalcem, ki bi imel isti premer cevi, kot je tlacna cev in ni nenadne ekspanzije, kot pri ploscem izmenjevalcu? Ali pa z zaporedno vezavo dveh izmenjevalcev, pa bi prvi izkoristil visoko temperaturo, drugi pa ostalo? Upam, da ne sprasujem neumnosti (zdaj mi je zal, da sem sprical fiziko!)

[milanjezernik]

Milan, hvala za ponovno razlago. Upam, da moje pomisleke nisi vzel kot polemiziranje, ker to ni moj namen. Le cesar se lotim temu rad pridem do dna. Glede temperatur in tlakov mi je stvar jasna. Sem pa osebno mnenja, da ne morem gledati zgolj na tlak na sredini izmenjevalca (35'C~15bar), ampak je vazen tlak ze takoj na vstopu v izmenjevalec. Sama plosca na sredini ne bo spustila, problem so (vakuumsko lotani z bakrom) spoji, ki pa so tako na obodu plosce, kot tudi na 4 odprtinah za prehod medija. In ko plin vstopi v izmenjevalec, takoj pride v stik s takim spojem. Zato tudi menim, da so ti spoji kriticni, ampak to je zgolj moje laicno razmisljanje. Se mi pa postavlja se eno vprasanje: ce zaradi povecane prostornine na vstopu v izmenjevalec, plin v trenutku izgubi cca 10'C (~5bar) ali je ploscni izmenjevalec za TC sploh najboljsa izbira? A je sploh potrebno dvigovati medij na visji temp.nivo, ce ob vstopu takoj pade na nizjega, brez koristnega odvzema toplote? Razumem, da sta potrebna npr. superheat in subcooling, ampak ali ne bi bilo v tem primeru moc te energije, ki jo je vlozil kompresor bolje izkoristiti tako, da bi toploto uporabili? Verjetno s spiralnim ali koaxialnim izmenjevalcem, ki bi imel isti premer cevi, kot je tlacna cev in ni nenadne ekspanzije, kot pri ploscem izmenjevalcu? Ali pa z zaporedno vezavo dveh izmenjevalcev, pa bi prvi izkoristil visoko temperaturo, drugi pa ostalo? Upam, da ne sprasujem neumnosti (zdaj mi je zal, da sem sprical fiziko!)

Zdravo.
Pravilno je, da se temeljito poglobiš v zadevo.
Tudi razmišljanje o dveh izmenjevalcih je pravilno. Tako rešitev imajo nekatere toplotne. Najprej poberejo vršno temperaturo z mini izmenjevalcem ki skoraj nima upora in nato z drugegim kjer se izvrši popolna kondezacija. (Atlas termal) Odpri njihovo stran , ti bo vse jasno.
Ploščati izmenjevalci se uporabljajo ker so najcenejši za izdelavo. transport ,montažo itd. So vzdržljivi za te namene. Verjemi , da so v uporabi v miljonih in dobro preizkušeni.
Nikakor pa ne pomeni, da se z individualno izdelavo ne izdela boljša varianta . Zaradi cene ni primerna za masovno proizvodnjo.
Uspeh ti želim pri ustvarjanju. Rezultat ne bo izostal!
lep pozdrav
Milan

[glavca1]

Učerej umru kompresor Ne obrne več... Je zagrabu, bom ta teden zalaufou plazmo, da naredim patološko raziskavo in potrdim sum smrti:)

Ampak sem pričakova...

Razlog... Še en problem kombiniranja večjih sistemov z mahnimi... Prevelika kapaciteta kompresorja in premajhen odjem (premali uparjalnik v kleti, kadar je v uporabi samo ena klima).... Povzroči neke vrste vakumiranje sistema, ker ekspanzijski ventil spusti na meji s tekočo fazo, kar pa je premalo za potrebe kompresorja... In se revže matra do svojega izdiha... Ironično je, da ga ubije ena klimca poleti ne ne zimski mraz, ko švica 100 na uro

Sedaj je namontiran že nov, zamenjan je Toshibin 2KW z Daikini 3KW (potrošnje) moči.

In sedaj nagradno vprašanje....

A.

Ali zmontirat regulator kapacitete...KVC med sesanjem in tlačnim vodom na kompresorju, ga nastavim na 5C in pred njega dam EM Ventil, ki zapre KVC ko zalaufa zunanji izmenjevalec... Poraja se problem, ali bo v tem primeru tudi padla moč kompresorja ali ne, sicer je hiba v tem da za hlajenje malega prostora porabim 3KW

B: Kombinacija 1KW in 3KW kompresorja zaporedno, ki se vklapljata odvisno od potrebe kapacitete. zagotovo energisko varčnejša zadeva, podvojena varnost (če en odpove, še vedno dela drugi), vendar se pojavijo problemi z "oil recovery" sistemom.

C: kaka druga varianta ?

Ali je že kdo delal več komopresorski sitem... ? Ali bi glede na to , da je releativno malo cevi (cca 30m) bilo dovolj dati nepovratne ventile na sesalnih ceveh kompresorja, da prvi nebi potegnil olje iz drugega ?

lep pozdrav Jože

Da ne bo tema v zatišju