Samogradnja toplotne črpalke

[a12]

Zanima me koliko te je ta zadeva stala cenovno seveda?

Pozdravljeni

Najprej bi se rad zahvalil članom foruma za obilo informacij glede toplotnih črpalk. Še zlasti pa enemu aktivnemu članu, z obilo izkušmjami za vso strokovno pomoč pri uspešni realizaciji izgradnje toplotne črpalke. Hvala S. Črpalko predstavljam kot vzpodbudo tistim, ki imajo ustrene veščine znanja in bi sami radi kaj naredili. Črpalka deluje že od maja 2010 in tudi v zadnjih hladnih tednih odlično nadomešča staro oljno peč v starejši slabše izolirani hiši. Tip črpalke V/V cca. 12.kW, plin R134a, polzeča kondenzacija v 1000 l zalogovniku s 50m navito bakreno spiralo. Ogrevanje radiatorsko od 42-52st.C s avtomatsko kompenzacijo glede na zunanjo teperaturo.


odrezan pokrov zalogovnika. Navijanje bakra je bil zanimiv postopek, saj sem se za nekaj časa preselil v miniaturno bivališče.


pogled v notranjost. Nekaj ovojev bakrene cevi je narejenih čisto v zgornjem delu, da se s pregretimi parami doseže visoko temperaturo v bojlerju za vodo.

V notranjosti emajliran 190l boiler. Tople vode nikoli ne zmanjka .


Ohišje toplotne.


Pogled s strani. Lotano s srebrom v zaščiti dušika.


zadaj


Krmilnik Carel uC2 se lepo obnese in nudi za malo denarja ustrezno regulacijo. Morda bom čez čas dodal še svoj krmilnik za razne detaile (poraba, časi delovanja, spremembe temperatur...). Če bi še enkrat delal zadevo, bi dal še večji poudarek protihrupni zaščiti. Copeland kompresorji so kar precej glasni. Drugače pa zelo zadovoljen. Zadeva je zelo ekološka in prijazna žepu.

[urh321]

Rad bi izdelal zemeljski kolektor/uparjalnik za 12000 BTU toplotno črpalko. Ker bi se rad znebil toplotnega izmenjevalca sem razmišljal, da bi na samo cev v zemlji priklopil hladilni plin. Cev bi imela nekajkrat večji volumen kot ga ima originalni uparjalnik. Ali bi razen tega da bi sistem potreboval več plina bila še kakšna druga težava za delovanje takega sistema.

[Tamy]

Po mojem za 12000 Btu ne bo kaj dosti kruha, namrec povrsino izmenjevalca se lahko povecujes (to je tudi dobrodoslo) a istocasno ne smes pretirano povecati volumna sistema, ker kompresor (pri tej moci je njegova prostornina tam nekje 20ccm) ni zmozen precrpati takih kolicin v doglednem casu, pa tudi razmerje med kondenzatorjem in uparjalnikom se porusi. Kaj vec pa ti bodo povedali strokovnaki na forumu.

[urh321]

Saj to me je skrbelo: zanima me koliko je lahko največji VOLUMEN uparjalnika za 12000 BTU sistem.

[zamot1]

Nisem čital vseh prispevkov na to temo tako da bom kar takoj ustrelil: kompresor pri delovanju v TČ razvije kar precej toplote in zakaj ga ne bi vgradil kar direktno v spodnji del bojlerja in bi dodatno ogreval vodo pa še ventilatorja za njegovo hlajenje ne bi rabil?
Čakam napad samograditeljev!
LP Zamot

[damo]

Zanimivo razmišljanje, vendar pomisli, kako bi ga zamenjal, če ti crkne?

[zamot1]

Strojniki ne bi smeli imeti težav s tem
LP Zamot

[Tamy]

Ali ne bi bilo enostavneje naviti nanj eno navitje bakrene cevi, vse skupaj izolirati in jo vezati na bojler, kot je nekdo na tem forumu ze omenil?

[glavca1]

Ali ne bi bilo enostavneje naviti nanj eno navitje bakrene cevi, vse skupaj izolirati in jo vezati na bojler, kot je nekdo na tem forumu ze omenil?

Ni smisla, ker se toplota itak prišteje plinu (posledično je cop za gretje višje kot za hlajenje).

Ostala toplota pa itak ostane v kurilnici.

Seveda obstaja kompromis, kjer je kompresor zunaj (večina tč zrak - voda), kar gre predvsem na račun zmanjšanja glasnosti v hiši (kompresor ropota zunaj)... tako da ni nekega smisla komplicirat..

l.p. Jože

[glavca1]

Saj to me je skrbelo: zanima me koliko je lahko največji VOLUMEN uparjalnika za 12000 BTU sistem.

večji je , boljši je (kasneje bo defrost, več snovi se bo uparilo pri isti temperaturi)... Seveda je meja, kjer naprej ni več ekonoskega smisla


l.p. Jože

[kruster]

Praktična pravila pri hladilnih sistemih:
-volumen uparjalnika in volumen kondenzatorja naj bi bila približno enaka, sicer je potrebna vgradnja rezervarja in el. mag. ventila na strani kondenzatorja , in na sesalni strani kompresorja za uparjalnikom posodo , ki preprečuje direkten vstop tekočine v kompresor, skratka en kup primerno izbrane opreme.
-hlajenje kompresorja (za primer toplotne črpalke, kjer so relativno majhne tem. razlike uparjanje/kondenzacija in s tem tudi razlika tlakov) seveda ni potrebna , saj se mora ta hladiti z hladnim plinom iz uparjalnika- expanzijski ventil mora biti pravilno izbran in nastavljen, če pa se le-tega nadomesti s šobo ali kapilaro, pa je potrebno kontrolirati na eni strani kondenzacijo (npr. s pretokom vode), na drugi strani pa uparjanje,....
- za zanesljivo in dolo obratovanje sistema je potrebno strokovno pristopit, k takim projektom, sicer so nenehni zastoji, razna pregrevanja, nevšečnosti, tako da nazadnje človek obupa nad projektom

[zamot1]

Imam TČ za sanitarno vodo v kurilnici od Termotehnike z ločenim uparjalnikom ki je nad radiatorjem v garaži in na vrhu TČ je namontiran kompresor ki ga hladijo z ventilatorjem, glede na debato ki se razvija je to zame "kočenje uz brdo" in mislim da bi toplota samega kompresorja kar nekaj doprinesla pri gretju 200 litrov vode pa če je to 10% je kar nekaj, če velja podatek nekje nazaj v tej temi da se kompresor lahko segreje do 110°C
LP Zamot

[dedek]

Verjetno mora imeti kompresor neko določeno delovno temperaturo(tudi olje v kompresorju)

[zamot1]

Ob štartu je temperatura okolice, marsikateri hladilnik je celo zimo na terasi in mu ni nič hudega.
Zaenkrat še ni nekega konkretnega argumenta za spodbijanje moje ideje, žal pa jo v praksi ne morem dokazati, sem prekratek z orodjem!
LP Zamot

[kruster]

G. Zamot1, če v kompresor prihajajo preveč "pregrete" freonske pare (to pomeni razlika med tlakom uparjanja, oz. temperaturo, pri kateri se uparja hladivo in temperaturo teh par- plina na izstopu iz uparjalnika),je seveda premalo hladilne energije v teh parah za hlajenje kompresorja, sploh pa , če ta stiska plin na nek visok tlak, naprimer ko se plin kondenzira na visoki temperaturi (to se zagotovo dogaja pri teh toplotnih črpalkah), pri takem komprimiranju se plin segreje tudi preko 100°C. Na ta način delujoča TČ ima zelo slab COP.
Na hladilnih strojih , za nizke temperature , kjer so velike tlačne razlike se med komprimiranjem plin zelo segreje. Tu se uporablja vmesno hlajenje - hlajenje glav kompresorja tudi z vodo, s tem se zboljšuje izkoristek sistema. Isti učinek se doseže, če se med vsesani plin kontrolirano dozira tekočo fazo, ki se med kmprimiranjem uparja in s tem znižuje temperaturo plinov na izsopu kompresorja (temu sistemu rečejo ekonomajzer).
G Zamot1 v bistvu imaš prav, hladiti kompresor bi pomenilo zelo izboljšati COP sistema, zato je tudi tam nameščen ventilator, vendar ta odpihne toploto v nič, .... Kaj storiti, kaj je lažje , kaj je ceneje,??? Veliko se že naredi , če se nastavljena temperatura nekoliko zniža.