Toplotne črpalke

[luzer]

Opica80 preveri podatke, ki si jih napisal!
Za 20kW TČ boš rabil desetkrat več vode kot navajaš, se pravi 4000 oz. zaradi rezerve 6000 l/h.
Ta problem kako ogrevati sanitarno vodo na višjo temperaturo kot pa ogrevalni sistem, (predvidevam da imaš talno ogr.)se da rešit s pregretimi parami v hladilnem sistemu, kar pa dodatno komplicira toplotno črpalko.
LP
Delamo naprej!

[kruster]

Opica80 termoexpanzijski ventil NI namenjen regulaciji kondenzacije ampak uparjanja in zato se ga nastavlja glede na točko uparjanja - če imaš hlajeno vodo na 5*C je uparjanje vsaj 3*C nižje ali več, odvisno od pretoka vode in površine uparjalnika.Na kondenzacijski strani pa reguliraš temperaturo kondenzacije z regulacijskimi ventili kondenzacije ali elektronskimi regulatorji kondenzacije. Kot je luzer navedel sanitarno vodo lahko greješ z pregretimi parami freona v manjšem izmenjevalniku (tudi do 70*C), nakar se hladivo kondenzira na željenih 40*C kar pa MORAŠ zagotovit z ustreznim regulatorjem.

LP

[econo X]

Najprej glede upravičenosti kar 20 kW TČ v stanovanjski hiši. Tega se jaz nikakor ne bi šel, vsekakor raje najprej razmislite o dobri izolaciji hiše, šele nato se lotite zadnje karike - ogrevalnega sistema. To je enostavno dolgoročno vlaganje in napake so tu "brez milosti" v družinskem proračunu. Kolikor sem študiral smotrno rabo energije v hišah obstajajo še drugi manj znani načini reduciranja potrebne toplote za ogrevanje in pripravo tople vode. Iz avsrijskih izkušenj sodobna TČ, poglejte si spletno stran www.ochsner.at (z IE brskalnikom!). Dobro je treba preštudirati rekuperacijo zraka, ločen sistem ogrevanja sanitarne vode in posebej ogrevanje. Finančno se to izvedbo preko podjetij zdaj še ne splača. Rešitve in zahteve za ogrevanje sanitarne vode s TČ pa poglejte na straneh EnSvet.
Problemi so že v zahtevah po neoporečnosti sanitarne vode glede smrtnostne bakterije legionele - vdihavanje vodnih hlapov s temi bakterijami povzroči hudo vnetje pljuč. Simptomi so podobni gripi, le da v pljučih "gori". Te bakterije se hudo razmnožuje v stoječi vodi (usedline v bojlerju!) pri temperaturi od 40 do 55°C. Vroča voda nad 60°C pa uničuje te bakterije. Zato morate imeti v sistemu opcijo, da redno ogrejete bojler nad 60°C za vsaj 10 minut na dan.

Sicer pa je druga še boljša možnost za razmišjanje o ogrevanju v eni napravi - postavitev kotla na lesno biomaso s peleti. Lahko je za marsikoga veliko ceneje in smotrnejša rešitev za obstoječo hišo.

LP!

[karlovec]

Glede toplotne črpalke se lahko malo znajdemo, če smo spretni in imamo doma potrebno orodje. Sam sem si naredil TČ iz stare zunanje enote klime. Dobil sem jo na odpadu, imela je pokvarjen kompresor ostalo je bilo in je še v dobrem stanju. Kupil sem kompresor pri firmi ETIKS na Tržaški v Ljubljani in sicer BATNI 5/8 Km to je probližno 500w. V bojler sanitarne vode sem vgradil rebrasti grelnik. Vse skupaj povezal z cevmi za klimo in poklical monterja klim, da mi je napolnil z plinom.
Montirati je potrebno tudi termostat, da se kompresor vkljaplja in izkljaplja samodejno.
Naj omenim še to, da je voda na ta način segreta največ na 55 stopinj C ( to pa zato ker se plin pri tej temperaturi ali višji utekočini ). Sam sem nasravil termostat na 50C in je čisto zadostvovalo za naše potrebe. Račun za električno energijo je bil malenkostno višji od običajnih. TČ uporabljamo samo v času, ko ne ogrevamo hiše. Skupni strošek izdelave TČ in nakup rebrastega grelnika ter polnjenje z plinom brez mojega dela je bil cca 120.000 sit.
Bojler sem že imel, ker smo pred dvema letoma posodobili kurilnico z sodobnimi kurilnimi napravami in prav tako tudi z hranilnikom tiplote 1000L v katerem je vgrajen bojler za sanitarno vodo prostornine 120L.

koncno nekdo , ki je sam naredil TČ. sem preletel kar nekaj forumov, preden sem naletel na nekoga, ki je zadevo sam naredil. ali si imel kaksen nacrt, shemo? najbolj mi je nejasen expanzijski ventil. koliko stane ta zadeva? s kaksnim tlakom si nafilal zadevo?

hvala za odgovore.

Dolgo, dolgo nisem bil prisoten na forume ( tehnične motnje z zdravjem ). Kot sem že napisal sem uporabil zunanjo enoto od klime za hlajenje hiše. Namesto, da spustiš plin iz kompresorja skozi uparjalnik, ga pelješ prvo skozi " rebrasti grelnik " v bojlerju in šele nato ohlajeni plin dodatno ohladiš, katerega spelješ skozi reducirni ventil in uparjalnik. Popolno ohlajen plin gre nato v kompresor. Rebrasti grelnik me je osušil za 25.000 sit. S plinom mi je zadevo napolnol monter klima naprav in ti na to vprašanje ne morem dati odgovora. Načrta nisem imel. LP

[luzer]

Kolikor sledim zadevi debatiramo predvsem o ogrevanju hiše s toplotno črpalko.
S kompresorjem 500W lahko greješ samo sanitarno vodo. Hišo pa bolj težko, saj da samo (odvisno od pogojev)maksimalno kakih 2000W toplotne moči.
???Karlovec! Kaka klima pa je bila, da je imela tak mali kompresor.
Če pa te je to stalo 120 kSit z odpadno zunanjo enoto pa še brez tvojega dela,je pa ja bolje kupit novo kompletno klimo v TUŠu,Inersparu... za 50kSit, pa rebrast menjalnik za 25kSit. Povezat podobno kot si napisal,pa boš lahko hladil tud svoj cimer al pa klet na 16 stC. Ali pa greješ samo z zunanjo enoto, notranjo pa daš v račun tistmu, ki ti zlota sistem in napolni plin, za 15kSIT pa sta si bot. Če se zna zasukat mu tvoja enota pride zelo prav. S tem da je grelna moč take naprave hitro kake 4kW
Pst! Pa na tak moj sistem lahko greješ vodo brez težav tud na 70stC (stvar debate) al pa še mal več, če je stvar narejena optimalno (kar je v samograditeljstvu težko).
Druga varianta je pa to, kupiš novo toplotno črpalko 2kW za ogrevanje sanitarne vode z montažo izmenjevalca v bojler, kar ti naredi firma. Pa boš mel račun in ti država da subvencijo, pa ne bo prišla več kot kot cca 150kSit, pa bo delala tako kot je treba, res na 55 stC z dvoletno garancijo (zahteva v EU).

Delaj sam, računaj pa prej, ne potem!
Nisem tako bogat, da bi poceni kupoval!

[luzer]

Kako deluje hladilni sistem in kaj je kaj!
Kompresor sesa pare hladilnega sredstva iz uparjalnika in jih tlači skozi kondenzatorproti in skozi dušilni organ (termoexpanzijski ventil ali kapilarna cev)) kjer se zniša tlak in izvede vbrizgavanje mešanice tekočine in par hladilnega sredstva nazaj v uparjalnik.
Na vstopu v kondenzator imamo torej hladilno sredstvo pod visokim tlakom in temperaturo višjo od okolice, v tekočem stanju. Na vstopu v uparjalnik in v njem imamo nizek tlak in hladilnemu sredstvu se spreminja agregatno stanje iz tekočega v plinasto s temperaturo nižjo od okolice.

Na kondenzatorju hladilni sistem oddaja toploto - greje,
Na uparjalniku hladilni sistem jemlje toploto - hladi.

LP

[CD115]

Pozdravljeni,

zanimam se za TČ zrak/voda, ker imam premajhno parcelo za zemeljski kolektor. Grelno število pri nizkih zunanjih temperaturah bi povečal tako, da bi izkoriščal toploto prezračevanja, dodatno pa bi v zemljo (cca 1,2 m pod površjem) zakopal zračne kanale (premera 20-30 cm). Ali ima kdo izkušnje s tem sistemom (videl sem ga pri viessmann-u), predvsem me zanima dolžina zračnih kanalov.
Če prav razumem, je dobra stran tega sistema, da ne ohlajuješ zemlje s hladnim zrakom iz TČ, pač pa le predgrevaš hladen zunanji zrak preden gre skozi uparjalnik. Poleg tega rabiš toplotno zalogo v zemlji le za nekaj tednov v najhladnejših dneh, v "toplih" dneh (nad 0 st.C) pa lahko celo greješ zemeljski zračni kolektor. Tako bi bila potrebna površina okoli hiše bistveno manjša.

Če ima kdo izkušnje s tem, se priporočam za nasvet.

LP CD

[luzer]

Predgrevanje zraka v podzemnih kanalih se uporablja za vstopni zrak prezračevanja, za toplotno črpalko zrak/voda pa kolikor vem, ne.
Sploh pa, če nimaš parcele za zemeljski kolektor, kam bi pa položil zračne kanale.

[CD115]

Za prezračevalne sisteme vem, da se uporablja, ne vidim pa razloga, zakaj ne bi uporabil take zračne kanale tudi za TČ zrak/voda. S tem bi povečal grelno število TČ. Imam cca 150 m2 atrija (trave) okoli hiše, zato nimam možnosti, da bi postavil zemeljski kolektor, verjetno (vsaj računam na to) bi pa zadoščalo za predgretje zraka.
Zanima me če kdo ve, kdo bi mi to izračunal ter če so (in kakšne so) težave s kondenzacijo/sublimacijo zračne vlage v takih ceveh.

[luzer]

Jaz še vedno mislim, da to ne bo pravga učinka. Kolikor poznam toplotne črpalke, se mi zdi, da je potreben pretok zraka okrog 400-500 m3 za kW toplotne moči, pri ohladitvi zraka za 5 stC. Prestop toplote iz zemlje na zrak (plin) je pa bistveno manjši kot pa na tekoč medij (mešanica vode in glikola).
Upam, da se ne motim, a lahko kdo to potrdi ali ovrže?
Če pa kdo izračuna npr. za ogretje zraka iz -5 na
+3 stC pri pretoku 5000 m3/h, (Kar po moji teoriji zadošča za toplotno črpalko toplotne moči 10kW) dolžino cevi premera npr. fi 200 (zanemarimo steno cevi)in objavi podatek, bomo verjetno vsi presenečeni tako ali drugače.

LP

[CD115]

Ravno za prehod toplote med zrakom in zemljo nisem prepričan.

Sem izračunal, da je npr. pri colski cevi v običajnem zemeljskem kolektorju (za 10kW moč je potrebno cca 500 m cevi) približno 40 m2 površine za prenos toplote glikol/zemlja. Enako površino dobimo s cca 60 m cevi s premerom 200 mm ali 50 m cevi s premerom 250 mm.

Po preliminarnih izračunih predvidevam, da toplotna kapaciteta zemlje okoli takih cevi (dolžine npr. 50 m)zadošča za nekaj tedensko obdobje zelo hladnega vremena (da predgreješ zrak, ker sicer TČ ne bi delala). Več toplotne kapacitete pa tako ne potrebujem, saj za temparature okoli ničle v bistvu ne rabim kolektorja. Obenem, bi tak kolektor lahko uporabljal tudi poleti pri hlajenju.

Edino vprašanje torej ostaja ali je prehod toplote z zraka v zemljo enak kot pri prehodu glikol/zemlja. Tu je verjetno potrebno upoštevati hitrost zraka v ceveh, dolžino cevi (več krajših ali ena daljša), koeficiente toplotne prehodnosti, topl. kapacitete... Preden bi se tega izračuna sam lotil, sem hotel povprašat, če se je tega že kdo lotil.

[luzer]

Točno to tud mene zanima, takšen izračun namreč.
Ocenjujem pa, da bi bilo verjetno treba zakopat kakih 10 krat več cevi, ali pa še več, kot si zapisal.
Energetiki javite se!!!!

[STROJNISTVO.com]

Pozdravljeni,

g. Miro mi poslal članek za objavo v pdf obliki iz leta 1980 iz revije SAM: Samogradnja toplotne črpalke - SAM_1980_TC.pdf.

Hvala Mirotu za poslano objavo.

Lep pozdrav, Tomaž Roblek

[dr.E]

ima kdo kakne izkušnje s črpalkami Terra IDM? Pri nas jih zastopa in prodaja THS v Mariboru.

Zanima me kaj je res in kaj ne... domnevno so edine, ki uporabljajo za ogrevanje tudi lastno toploto kompresorja...
Domnevno so zelo enostavne in zanesljive... poleg tega priporočajo vodni zalogovnik za toplo vodo s pregrado in toplotnim izmenjevalnikom za sanitarno vodo in podobnim za priklop solarja.. skratka voda v zalogovniku je vedno ista....
Imam tri vakuumske kolektorje, 3,21 m2, kako jih lahko priklopim.. vzporedno, zaporedno na zalogovnik 1000 Litrov...
Mi lahko kdo kaj več pove, ker sem zdaj na večih koncih dobil različne ponudbe in sem že čisto zmeden...


LP E!

[CD115]

Hm, a to pomeni, da ima s hladilnim plinom izcedeno hlajenje kompresorja? Vprašanje je če se to izplača glede na višjo ceno TČ in koliko s tem pridobi na grelnem številu - to dvoje je v končno fazi tudi edino kar šteje (seveda poleg ustrezne moči TČ).

Kar se tiče toplotnih izmenjevalcev in hranilnikov iz teksta nisem razbral kako natančno si zamišljate.
Mislim, da ima THS sistem pretočnega grelnika tople vode, nisem pa prepričan kako dobro to deluje.

Pri zalogovnikih je potrebno razlisliti kako velikega potrebujete (če ga sploh potrebujete), kakšen bo temperaturni režim in za kakšen namen se bo uporabljal (gretje+sanitarna voda, gretje in hlajenje, priklop sončnih kolektorjev...)
Ponavadi je temperaturni režim za gretje nižji kot za sanitarno vodo, zato je vprašljiva smiselnost enega skupnega hranilnika.

Solarni sistem (posebej podoben sistem, kot ga ima Stroj - brez uporabe solarja) je možno prikopit na kakršen koli sistem (lahko ogreva tudi dva hranilnika).