Regulacija lopute na izhodu dimnih plinov iz peči na drva?

[zamot1]

Ob kurjenju peči na drva VHU 26 (navadna peč na drva)sem ugotovil da bi bilo smiselno regulirati loputo na izhodu dima iz peči, sedaj je to možno ročno, jaz bi pa to rad naredil avtomatsko. OB začetku kurjenja popolnoma odprta, ko dimni plini pred vstopom v zidan dimnik dosežejo temperaturo cca 130 stopinjpa( možna je tudi višja ali nižja- odvisno od barve dima ki gre iz dimnika) naj bi to delala avtomatika in ob koncu kurjenja (padec temperature v peči-izklop čtpalke in zaprtje lopute) pa naj bi se popolnoma zaprla. Druga varijanta je z lambda sondo. Problematična je tudi loputa na vratcih na spodnem delu peči spredaj, bo koncu kurjenja bi jo rad imel zaprto da se peč na ohladi prehitro ( mehanska regulacija z verižico od termostata do lopute na vratih)

Če ima kdo že izkušnje na tem področju ga prosim za pomoč!

Ker imam to v sklopu kurilnice z dvema pečema in hranilnikom toplote je brez veze da dve tri ure sedim v kurilnici in ročno reguliram delovanje peči.
A nismo že u tretjem tisočletju, mora bit kakšna rešitev!

LP T

[pajo]

Sam sem lastnik takšne peči, ki pa je priklopljena na sistem brez hranilnika (vsaj zaenkrat še). Ti že imaš ta sistem postavljen, zato me zanima, kako se obnaša kombinacija hranilnika in peči. Pri tem imam v mislih predvsem koliko časa kuriš dnevno in koliko časa ti premosti kurjenje zalogovnik in pa seveda moč kotla (št.členov).

Drugače pa je zadeva z regulacijo temperature takšne peči pod velikim vprašajem, predvsem iz vidika rentabilnosti. Peč je namreč nizkocenovnega razreda in slabega izkoristka. Problem je predvsem v kratki dolžni kurišča in posledično so s tem tudi kratki kanali za odvod dimnih plinov. Tako velik del toplotne energije odleti skozi dimnik.

Kar se tiče regulacije temperature dimnih plinov pa je tako. Lambda sonda ne pride v poštev, ker je v dimnih plinih preveč primesi, kar si že posredno ugotovil z barvo dima. Saje, zaradi nepopolnega izgorevanja enostavno obložijo merilno mesto in bi bile meritve sonde po nekaj dnevih vprašljive. Sam sem razmišljal o uporabi lambda sonde iz avtomobila, vendar pa sem idejo o tem hitro opustil ravno iz tega razloga pa iz razloga, da mora biti temp. dimnih plinov sorazmerno visoke (od 250, 300-350°C-odvisno od tipa sonde). To pomeni, da če želiš, meriti pline, ki bi jih na izhodu omejil, merilni rezultati, ki so potrebni za regulacijo spet niso pravi.

Meritve temp. dimnih plinov spet predstavljajo svojo težavo. Kje meriti temperaturo in seveda s čim. Jaz sem jo meril s pomočjo termo člena v dimniku. Koliko koristne toplotne energije odleti skozi dimnik pri tej peči je toliko, da glava boli. KO peč zakuriš in še ni ogreta se temeprature dvignejo tudi do 400-500°C. To pozneje ublaži regulator vleka, ko se kotel ogreje.

Razumem tvojo težavo z ohlajanjem peči preko lopute, ko peč neha goreti. Takrat se loputa odpre na maksimalni položaj in skozi loputo vleče okoliški zrak in kotel pospešeno ohlaja. S tem se boš moral žal sprijazniti in loputo ročno zapirati. Se pa dobijo neke motorske lopute. Vendar o tem nisem prepričan

Moja splošna ocena je, da je ta kotel pač v svojem cenovnem razredu in pač nudi kar nudi za svoj denar. Sam sem vložil v regulacijo te peči precej časa in energije in financ in nazadnje ugotovil,da je regulacija takšnega kotla predraga napram kotlom s prezračevlnim kuriščem. Samo cena 25kW kotla je na polovici cene kotla Orlan25, ki je že s prezračevalnim kuriščem. Če bi želel sistem dodelati, da bi deloval tako kot si želiš, ti bo končna cena kotla s takšno regulacijo prerasla ceno prej omenjenega kotla, ki pa še vedno ne bo dosegal takšnih izkoristkov.

Pri experimetih s kotlom pa pazi, da ga ne pošlješ v "višave". Zelo hitro se namreč zgodi, da "zakuha".

Pa še nekaj. Če preveč "omejuješ" dovod primarnega zraka na spodnji loputi, se poveča slabo izgorevanje. Posledica je smolenje kurišča in dimnih kanalov in v nadaljevanju še dimnika. Več je smolnatih oblog v kotlu, tem slabši je izkoristek, saj se smola, ki se ob tem nalaga (saje in kondenz) obnaša kot izolator.

Toliko na kratko.

[kafer1]

Ej to si pa zdaj malo tak napisal glede tretjega tisočletja . Če si enkrat kupil hranilnik pa vse kar zraven spada, peč pa neki viadrus ko je tehnologije iz 70` let (pa ne zameriti samo tega šinfanja mam že v službi dovolj, ko kupijo yugota med pečmi pol pa bi se radi vozli kot v BMW)
No saj vseeno, zdaj tak je kaj je in če hočeš zadevo kvaliteteno rešiti imaš bolj ali manj samo eno možnost (razen če si dober v elektroniki). Jaz sem mehansko regulirani peči dokupil regulacijo od kotlov WVterm. Tako mi loputo za primarni zrak, ventilator ter loputo v odpraševalcu za dimne pline regulira tale zadevica. Razlika v porabi goriva je očitna, pa tudi peč je postala siva, popolnoma brez katrana. No je pa res da imam uplinjevalno peč.Pri tebi bo to bolj problem, ker imaš peč z zgornim odgorevanjem. Prvo kar se moraš naučiti je način kurjenja in sicer zakuri od zgoraj navzol, tako boš lahko zgorevanje vsaj približno regulirar.
Imaš pa eno možnost za katero pa trenutno ne najdem risbe in sicer imel sem en mehanizem, ki je "odhaklal" verižico ko je peč dosegla delovno temperaturo. Z ono loputo v dimniku pa ne telovadi dosti. Meril sem izkoristek ene naše peči te tehnologije in sicer pri polno odprti loputi znaša 30% pri 1/2 priprti pa samo 17%. S tem samo podalšaš čas "kuhanja" goriva, kar pa pri tebi ker imaš hranilnik ni cilj. Ti moraš v čim krajšem času tem bolj unčikovito pokuriti vloženo gorivo, energijo pa shraniti v hranilnik. Tako moraš pač vsak dan zakuriti. Ti pa bi verjetno rad da imaš naslednji dan žerjavico, kar pa boš težko dosegel.

Obilo uspeha pri delu

[zamot1]

RE:
1.Imam štiri člensko peč, 1000 lit hranilnik, peč naložim enkrat do dveh tretjin po globini do vrha s poleni dolžine 33 cm v ostanek kurišča pri vratcih spodaj dam trske in nekaj manjših polen na njih pa stresem lesne brikete.Ko peč dobro potegne (cca 15min) priprem dimniško loputo približno na polovico, loputo na vratcih pa regulira termostat z verižico. Peč deluje na temp. 80 stopinj, črpalka za polnenje hranilnika se vklopi pri 60 stopinjah in v dveh urah se voda v hranilniku merjeno malo nad sredino segreje nad 60 stopinj (v zgornji luknji imam tipalo za seltronovo regulacijo). Včeraj sem zakuril ob 8h zjutraj, do izklopa oljne peči pride po cca 30 minutah (ogrevam tudi 150 lit sanitarne vode in devet radijatorjev z manjšim talnim ogrevanjem v kopalnici, hiša je dobro izolirana 10 cm lamel). Ponovni preklop na olje se je zgodi zvečer okrog 20h. Po vgraditvi hranilnika se mi je nabiranje saj in katrana bistveno zmanjšala.
2. Po podatkih iz ZRMK-ja naj bi bili dimni plini ob vstopu v zidani dimnik 120-140 stopinj, v mojem primeru je bilo razmerje dimne lopute in lopute na vratcih dobro nastavljeno sodeč po barvi dimnih plinov ki so bili modri, je pa res da moraš biti staln dol u kurilnici in neki "štelat". Pri izbiri peči nisem bil zraven, z mal dobre vole in balkanske iznajdlivosti se pa da tud u jugota naštimat "ajnšpric"

LP T

[Žerjavar]

Jaz sem bolj starokopiten in tudi še vedno kurim z drvami. Tudi moja peč je bolj stara pa še vedno dobro funkcionira. Ogenj v njej mi praktično pozimi ne ugasne. Od avtomatike ima le termostat vode v kotlu in deluje na loputo za dovod zraka. Z ročnim mešalnim ventilom sproti nastavljam potrebno temperaturo vode v ceveh. Pozno zvečer še naložim drva in mešalni ventil znatno priprem. Do jutra je v stanovanju še vedno dovolj toplo, v kurišču pa žerjavica.

Kar se pa tiče lopute v dimniku pa imam stalno maksimalno odprto. Dimnik mora potegniti iz kurišča vse pline. Vedno mora biti v kurišču podtlak napram kurilnici, sicer bi tudi strupeni dimni plini lahko uhajali skozi reže ali skozi dovod zraka v kurilnico. Če bi že vgrajeval kakršno koli avtomatiko na to loputo, bi v prvi vrsti moral nanjo vplivati potreben podtlak v kurišču in šele nato kisik v dimnih plinih. Tudi ko v kurišču praktično ne gori več in je v dimnih plinih dosti kisika (loputa za zrak je odprta, dimnik pa topel), ne sme priti v kurišču do nadtlaka napram kurilnici.

[kafer1]

Ne samo einšpric - tudi turbino smo gor spasali..... .
Žerjavar ne gre za starokopitnost le način kurjenja se razlikuje (no pa dimni plini in izkoristki itd..)

No glede regulacije ima žerjavar prav - torej ona loputa je gor zato da naprimer če ima negdo namesto 20 Pa vleka 60 Pa da ga lahko zmanjša. Pri 20 Pa pa nimaš kaj zmanjševati, ker ti pada izkoristek pa še zgoraj omenjene nevarnosti se lahko zgodijo. No glede barve dima pa je tako da moder dim pomeni ogljikovodike - torej nezgorelo uplinjeno gorivo, katerega si z loputo za primarni zrak "prikrajšal" za kisik in ni zgorelo. Ko ogenj popolnoma dušiš pa dobiš bel težki dim, ki se vali po dvorišču - to je generatorski plin in če bi takrat zraven priklopil najinega yugota bi vžgal na tiste dimne pline - toliko energije še namreč vsebujejo. Optimalno nastavljena peč se na dimniku odraža popolnoma enako kot kurilno olje ali plin. Torej enih 10 cm nad dimnikom se pojavi vodna para, ki po parih metrih od dimnika izgine. Pri trdih gorivih mogoče ostane kaka siva meglica, kar pomeni tako na oko okoli 4 - 8 gCO/m3. Pri tvojem tipu peči pa ne vem točno ampak mislim da bo pri cca vrednosti lambda okoli 2 - 2.4 znašal CO nekje 20g/m3. Kake barve naj bo dim tukaj pa žal ne vem ampak mislim da bo že pošten oblak nad bajto.
Glede kurjenja pa povej če te prav razumem - torej gorivo naložiš do zgornjih vrat, potem pa na tem gorivu zakuriš ogenj. To je pravilen postopek in tako podaljšaš čas zgorevanja tudi do 50 % in uzkoristek za kakih 10%. Ko ta količina pogori pa žerjavico potiskaš na zadnjo ali sprednjo stran rešetke ter poskušaš naložiti sveže gorivo ob žerjavici.
Pri izvajanju meritev da ta postopek najboljše rezultate - torej CO med 20 in 40 g/m3 , medtem ko butanje polen v ogenj vse poprek in ko gori celotna količina goriva privede tudi do 200gCO/m3. Z takim nalaganjem pa dosežeš da gorivo odgoreva postopoma in tudi loputa za primar se pozneje zapre. Pa še nekaj ne spreminjaj vrednosti na regulatorju vleka, tam naj bo vedno 75 - 80 °C. Raje si v vrata vgradi še eno dušilno loputo s katero boš omejil zrak in boš z tisto določal obremenitev peči, ki bo tako tudi pri samo 20 % odjemu moči delovala na 80 °C

LP

[zamot1]

Turbina pride u poštev pri dizelskih motorjih , kolkor pa jaz vem je samo en jugovič ugradu dizelski motor od traktorja u jugota, pa še pelu se je pol.

Okoli vleka in barve dima; prej (brez hranilnika)je bil dim gost bel itd skratka zanič izkoristek , polno saj, vlage in katrana v peči, sedaj zakurim samo enkrat in počakam da vse zgori. Pri popolnoma odprti dimniški loputi gre kar nekaj energije v zrak skozi dimnik, z dobro regulacijo bi se tu dalo nekaj prihraniti. Že imam naštudirano: loputa ima kot odpiranja 90 stopinj zato lahko uporabim motorni pogon za ventile Seltron, dvopoložajni regulator temperature, če vse to pravilno povežeš bo to delovalo, kakšne nastavitve bojo potrebne bo pa vidno ko bom vse to namontiral na peč- dimnik, v dolgih zimskih nočeh to ne bo nikakršni problem, bom našel pravi algoritem za to zadevo, da bo pa vodna para šla iz dimnika mi pa sigurno ne bo ratalo Sem bolj praktik in bom ekspiremantalno prišel do rezultatov dobrih ali slabih.
LP T

[BLABLABLA]

Turbina pride u poštev pri dizelskih motorjih , kolkor pa jaz vem je samo en jugovič ugradu dizelski motor od traktorja u jugota, pa še pelu se je pol.

Okoli vleka in barve dima; prej (brez hranilnika)je bil dim gost bel itd skratka zanič izkoristek , polno saj, vlage in katrana v peči, sedaj zakurim samo enkrat in počakam da vse zgori. Pri popolnoma odprti dimniški loputi gre kar nekaj energije v zrak skozi dimnik, z dobro regulacijo bi se tu dalo nekaj prihraniti. Že imam naštudirano: loputa ima kot odpiranja 90 stopinj zato lahko uporabim motorni pogon za ventile Seltron, dvopoložajni regulator temperature, če vse to pravilno povežeš bo to delovalo, kakšne nastavitve bojo potrebne bo pa vidno ko bom vse to namontiral na peč- dimnik, v dolgih zimskih nočeh to ne bo nikakršni problem, bom našel pravi algoritem za to zadevo, da bo pa vodna para šla iz dimnika mi pa sigurno ne bo ratalo Sem bolj praktik in bom ekspiremantalno prišel do rezultatov dobrih ali slabih.
LP T

Glej da boš pogon dovolj daleč od lopute zmontiral. Minimalno 200-300 mm stran od cevi mora biti, ker drugače se ti bo pogon pregreval ali celo stopil. Obvezno ga montiraj horizontalno ob cev in ne nad njo, da ga nebo še konvekcija dodatno segrevala.

[Žerjavar]

Dovolite mi, da malce razmišljam o reklamiranem načinu kurjenja z drvami. Ne mi zameriti, če bom kje vsekal mimo.

V hladno peč naložim določeno količino drv in jih vžgem. Drva izgorevajo in v določenem trenutku temperatura vode v peči doseže željeno temperaturo in termostat zapre loputo dovoda primarnega zraka. Žerjavica še naprej ogreva vodo zaradi akumulirane toplote in še zaradi nadaljnega nepopolnega zgorevanja zaradi pomanjkanja kisika. Pri tem izhaja ogljikov monoksid in težki ogljikovodiki (katran).

Če želim izkoristiti ogljikov monoksid in ostale plinaste ogljikovodike jih moram zažgati torej dovajati sekundarni zrak. Ker v primarno zgorevalno komoro ne smem dovajati sekundarnega zraka, moram imeti sekundarno zgorevalno komoro. V tej komori pa takrat, ko je v primarni komori popolno izgorevanje, izgorevanje ni možno. Toraj moram moram v sekundarni komori imeti sistem vžiga gorljivih plinov, mislim da samo dovod sekundarnega zraka za vžig ne zadošča. Kolićina sekundarnega zraka mora biti ustrezna, da bodo vsi gorljivi plini lahko izgoreli, vendar ne nepotrebno velika, da ne ohlaja dimnih plinov, ki še niso oddali svoje toplote na vodo v peči. Če prav razumem prevzame vlogo regulacije sekundarnega zraka lambda sonda (merjenje količine kisika v dimnih plinih).

Vlek dimnika je odvisen od temperature dimnih plinov v dimniku. Ta temperatura se med kurjenjem spreminja glede na intenzivnost trenutnega izgorevanja (temperatura v kurišču) in količine oddane toplote v področju peči, kar pa je odvisno od hitrosti pretoka dimnih plinov. Hitrost pretoka pa je odvisna od vleka in od odprtosti dovodnih loput. Komplicirana zadeva!!! Verjetno je dobro, če enako odprtje lopute pomeni enak dotok zraka, - torej naj bo podtlak v kurišču konstanten. Torej bi podtlak v kurišču lahko reguliral položaj lopute v dimniku.

Ko temperatura vode v peči doseže željeno vrednost se proizvodnja toplote v kurišču nadaljuje, res da z manjšo intenzivnostjo. V primarnem kurišču je to nepopolno izgorevanje in ohlajanje materjala v kurišču, v sekundarnem kurišču pa izgorevanje plinov iz primarnega kurišča. Da ta toplota nebi pregrela vode v peči, mora imeti peč veliko količino vode, ali pa moramo imeti dodan hranilnik toplote z dovolj veliko kapaciteto.

Vprašanje: Ali imajo sodobne peči s popolnim izgorevanjem trdih goriv sistem vžiga v sekundarni zgorevalni komori? Ali imajo regulacijo dimniške lopute glede na podtlak v kurišču?

[kafer1]

Da imajo in imenuje se šamot . Šamot se ob delovanju razžari, tako da potem ko se zmanjša moč kotla omogoča dovolj toplote da zgori uplinjeno gorivo. Tudi zgorevalna šoba je oblikovana tako da se presek zgorevalnega kanala spreminja, tako da tudi ko kuriš samo z 30% moči dimni plini naprej zgorevajo. Vlek se regulira z vrtilno frekvenco ventilatorja, pri slabših pečeh pa se ventilator izklaplja ko doseže kotel nastavljeno temperaturo. Zato moraš pri slabi regulaciji zagotoviti nek minimalni vlek dimnika,medtem ko pri prvo omenjeni je boljše da imaš vlek čim manjši - razen če zmanjka elektrike.
Lambda sonda res regulira sekundarni zrak vendar zelo mali del - glavni podatek je položaj primarne lopute - torej več primara manj sekundara in obratno. Z primernim algoritmom lahko z dobro zgorevalno komoro brez lambda sonde dosežeš enake rezultate - je pa res da nimaš regulacije glede na gorivo, ker ni vseeno kaj kuriš.

LP

[lena]

Ker prvo leto kurim na drva (konec je razvajanja z oljem in plinom) in se še nisem odvadila tega razkošja imam eno čisto leno vprašanje. Ali obstaja regulator vleka (kurjač) na timer. Poanta bi bila v tem, da bi lahko zvečer termostat zaprl loputo pri 60°C, zjutraj pa povečal nazaj na 80°C. Tako mi čez noč ne bi vse pogorelo in ne bi bilo treba vedno na novo kurit, pa tudi zjutraj bi bilo že prijetno toplo.
Dobrodošli tudi drugi predlogi. Pa prosim, razlago za laično javnost.

[Žerjavar]

lena Temperature vode v peči ne smeš znižati pod določeno mejo (pri meni je to 65 st.C), ker se bodo sicer dimni plini preveč ohladili že v peči in vodna para v njih bo začela kondenzirati na izhodu iz peči in v dimniku - dimnik bo "švical", iz njega se bo cedilo nekaj ogabno črnega. Če hočeš obdržati preko noči še nekaj toplote za jutranjo hitro ogretje, je moraš preko noči manj porabiti. Jaz zvečer znižam temperaturo vode v ceveh tako, da zaprem ročni mešalni ventil, s tem mi ostane voda v peči še vedno topla, v kurišču pa žerjavica s katero je možno enostavno in hitro zakurjenje. Lahko si omisliš motorni mešalni ventil in ga krmiliš z termostatom. Teoretično to funkcionira, kako pa je v praksi pa ne vem.

[Žerjavar]

lena Se malo popravljam od včeraj. Sem malo pobrskal po literaturi iz moje mladosti, ko se je v glavnem ogrevalo na trda goriva. Avtomatika s termostatom bi naj delovala na pretočno črpalko in ne na mešalni ventil. Stvar mi je razumljiva, če je kurjava v eni etaži ali pa so cevi razmeroma tanke, da je naravna cirkulacija vode v sistemu minimalna.

Če dosežeš, da bo v nočnem času v stanovanju nižja temperatura, bodo tudi izgube toplote manjše, nekaj toplote se dobi z ohlajanjem opreme in zidov, tako se preko noči ohrani v peči več toplotne energije.

[Gost]

Ker prvo leto kurim na drva (konec je razvajanja z oljem in plinom) in se še nisem odvadila tega razkošja imam eno čisto leno vprašanje. Ali obstaja regulator vleka (kurjač) na timer. Poanta bi bila v tem, da bi lahko zvečer termostat zaprl loputo pri 60°C, zjutraj pa povečal nazaj na 80°C. Tako mi čez noč ne bi vse pogorelo in ne bi bilo treba vedno na novo kurit, pa tudi zjutraj bi bilo že prijetno toplo.
Dobrodošli tudi drugi predlogi. Pa prosim, razlago za laično javnost.

Hladna jutra in (pre)pogosto nalaganje drv se rešuje s sodobnimi sistemi kurjenja lesa -> kakovosten uplinjevalni kotel + hranilnik toplote. Prvi ti zagotavlja dober izkoristek in dovolj velik nalagalni prostor za gorivo, drugi pa odvzem viška energije, ki nastaja zaradi manjše potrebe objekta kot ga v času gorenja daje kotel. Tako zgorevanja ne 'motiš' na način, ki dela škodo okolju, lastniku in ogrevalnemu sistemu, sebi pa z dobro regulacijo (in seveda optimalno usklajenostjo vseh vgrajenih elementov) omogočiš zelo malo dela s kurjenjem - recimo nalaganje enkrat na dan pri temperaturah pri cca. 0 do -5 °C in še bolj poredko, ko je zunaj bolj toplo. Ko namreč ogenj pogori, imaš ti lahko še prek 50 kWh toplotne energije na zalogi, ki jo lahko uporabiš po želji (beri: več na hitro ali počasi po malem)...
Je pa vse skupaj zelo odvisno od celega kupa stvari; kakšno moč rabiš, koliko imaš sploh prostora za hranilnik, lahko so problem premajhna vrata, slab dimnik, itd...

[Deflektor]

No mi pa imamo težave ravno s tem švicanjem iz dimnika in peči, povsod namreč teče ven črna tekočina. Peč je taka http://www.eurotherm.si/index.php?option=com_content&task=view&id=37&Itemid=50
kw ne vem, s tem da je starejše izvedbe, mislim da od takrat ko jih je še feroterm delal, dimnik je visok približno sedem metrov (fi 16) s tem da je zadnja dva metra izolirani rostfrei, je pa na isti dimnik priključena tudi oljna peč moči 30 kw. Kolikor sem do sedaj ugotovil peč enostavno ne vleče, ko odpreš loputo na sprednji strani da bi bolj gorelo, se začne iz peči le kaditi na vse luknje, tako da čez 60 redkokdaj pride, nastavljena je na 70 stopinj. Tudi ko peč konkretno očistiš ni stvar nič boljša, kaj bi lahko bilo narobe?