optimizacija peči

[clovek]

https://www.bolha.com/peci-na-trda-gori ... as-8615487
Na stari peči, kot je na linku, je termostat nastavljen večinoma tako da so pri 60°C vratca zaprta.
Včasih po potrebi spreminjamo ... nekdo z vrtenjem termostata, drugi s pretikanjem ketnice.
Kako se pravilno nastavi termostat oziroma ali je linearen? Če vratca na primer do konca dvignem s termostatom in spustim ketnico bo funkcioniralo enako kot v primeru če s termostatom spustim in dvignem ketnico?

Kako se uporablja vijak na dnu vratc oziroma kdaj/zakaj preprečiti da bi se vratca zaprla?

Če vratca zvečer spustimo je v peči zjutraj še vedno nekaj žerjavke. Baje v takem primeru nastaja nekakšen kondenz ki razjeda stene peči. No ja ker gre za staro peč s slabim izkoristkom se ne sekiram. Že nekaj časa iščem tudi tablete za čiščenje peči.

Pri gorenju drv je eno žerjavka, drugo pa gorenje plinov. Če vratca zapreš plini ne izgorevajo in je slabši izkoristek. Če vratca preveč odpreš je izkoristek slabši zaradi nepotrebnega zraka ki ga segreješ in pošlješ skozi dimnik.
Je izkoristek res najboljši ko gre v peč toliko zraka da izgorijo vsi plini? Več zraka pomeni več vročega izpuha iz dimnika. V tem primeru drva precej hitro zgorijo.


Pred časom sem nekje opazil, mislim da na tem forumu, da se je nekdo pohvalil da je sfriziral Viadrus U22. Ne uspe mi najti tiste teme da pogledam kaj je počel.

[Žerjavar]

Kondenz je zelo moteča tvorba. Vodna para se meša z ogljikovim dioksidom in kondenz je dejansko ogljična kislina. V jeklenem delu peči razžira jeklo in prerjavenje pločevine je bistveno hitreje, kot brez kondenza. V dimovodih navlaži saje in dobimo precej kompaktno maso, ki je dimnikarska ščetka ne odstrani. Kot sveža tekoča masa pa prodira v beton, malto, ... še posebej v špranje in prej ali slej se na zunanji površini dimnika pojavijo umetnine v črni barvi, na katere se apneni belež slabo prime (tudi 5 x belež). Najboljše preprečevati nastanek z dovolj visoko temperaturo (vsaj 80°C) dimnih plinov.
Termostat na peči za zapiranje lopute dovoda zraka mora biti nastavljen tako, da bo voda kotla imela okrog 60 do 90°C, s tem se dimni plini ne morejo ohladiti izpod tega. Največ vodne pare se tvori po nalaganju drv, ko se še suši vlažnost lesa in izgorevajo plinske sestave lesa. Iz žerjavice se tvori zelo malo vodne pare. Ko dolagaš drva poglej najprej temperaturo vode kotla in dodaj le toliko drv, da vodo ogreje do predvidene max temperature. Takrat se lahko dovod zraka zapre - iz žerjavice ne bo kondenza.
Vijak na loputi dovoda zraka služi nastavitvi minimalnega dovoda zraka. Pri starih pečeh so tesnila vrat že iztrošena in prepuščajo nekaj zraka, je loputa lahko popolnoma zaprta.
Novejše peči z lambda sondo (kontrola kisika v dimnih plinih) normalno dopuščajo, da je v dimnih plinih še vedno 5 do 8 % kisika, za vsak slučaj, da nebi bilo ogljikovega monoksida.

[clovek]

Iz žerjavice se tvori zelo malo vodne pare. Ko dolagaš drva poglej najprej temperaturo vode kotla in dodaj le toliko drv, da vodo ogreje do predvidene max temperature. Takrat se lahko dovod zraka zapre - iz žerjavice ne bo kondenza.

Če je samo žerjavica in zaprem vratca potem res drži temperaturo ampak ali ne ob tem zaradi ohlajanja v zaprtem prostoru nastaja kondenz?

Dimnik res postaja temnejši in že lani smo razmišljali o beljenju. Če se apno slabo prime se bo luščilo in bo še slabše?

Temperatura dimnih plinov ni znana. Poskusim lahko z brezkontaktnim laserskim termometrom iz hoferja izmerit železno koleno ki gre spodaj v dimnik. 1m cevi premera 180 mm ki gre iz peči ni izolirana. Izolirano ni tudi 1,5 metra na vhodu v dimnik.


60 do 80°C?? Pri naši peči temperatura niha med 40 in 55 stopinjami. V peč mečemo po dve poleni. Drva so suha.
Bi morali več nalagat? ali pa je vzrok za nizke temperature v stalno do konca odprti loputi dimnika ki je nikoli ne pripiramo? Čemu sploh služi loputa dimnika če pretok zraka regulira že termostat s pripiranjem vratc?

[kruster]

Moramo razlikovati vodno paro nastalo pri uplinjanju lesa , kjer je pomešana s pirolitskimi plini in glede na vrsto lesa , ki se uplinjuje , tvori večinoma kisle primesi , vodna para , ki pa je produkt končnega popolnega zgorevanja , pa ne vsebuje kislin , mogoče reagira še z CO v kakšno kislino , toda ta je produkt nepopolnega gorenja.

[fikus_]

V peči bi moral imeti temperaturo min. 60°C in več, da zmanjšaš možnost kondenza v kakšnem vogalu peči.
Tudi če imate "navadno" peč (brez lambde in podpiha), bi svetoval prigradnjo zalogovnika (~50l*xxkW moči peči), ko se kuri, peč gori na polno in ogreva prostore ter zalogovnik, potem se toplota za ogrevanje koristi iz zalogovnika.
Pa še to, žerjavica je tleče oglje, praktično samo ogljik, ki ne vsebuje vlage. Vlaga se sprošča po nalaganju drv, ko se le ta segrevajo in sušijo.

[vili]

če bi kondenzirala samo vodna para je to za sto let, sem že nekajkrat pisal iz mojih izkušenj kako so nam toplovodni kotel "skurili" v eni kurilni sezoni, so ga servisrji pripeljali od kupca, kurilna stena 4 mm kot papir, pa pravi potem lastnica, ja saj nismo imeli višje temperature vode kot 60 na samsonu, da te kap..., je kondenziralo kot noro, kaj pa je v tem kondenzu, ve pa samo bog, od žvepla!!!, ogljika itd..., no je pa tako steno, ko jo izrežeš iz kotla kar lepo gledat..., kako jo kondenz požre...

[Žerjavar]

Če je samo žerjavica in zaprem vratca potem res drži temperaturo ampak ali ne ob tem zaradi ohlajanja v zaprtem prostoru nastaja kondenz? Bi nastajal, če bi bilo v dimnih plinih dovolj vlage (vodne pare). Zraka vstopa zelo malo, tlenje žerjavice ne tvori vode kot gorenje organskih snovi (ogljikovodiki) lesa, kjer vodik izgoreva in s kisikom tvori vodo.

Temperatura dimnih plinov ni znana. Poskusim lahko z brezkontaktnim laserskim termometrom iz hoferja izmerit železno koleno ki gre spodaj v dimnik. Kovinsko dimno cev najprej obloži s kameno volno, šele po kaki uri odkrij in izmeri temperaturo.
Pri naši peči temperatura niha med 40 in 55 stopinjami. Čemu sploh služi loputa dimnika če pretok zraka regulira že termostat s pripiranjem vratc?

Loputa v dimniku mora biti vedno odprta. Je še ostanek iz preteklosti, ko niso imeli primerne regulacijo vstopa zraka in so z izstopom dimnih plinov regulirali intenzivnost izgorevanja. So pogosto šli dimni plini v prostor in so bile zastrupitve z CO. Z termostatom peči uredi, da bo loputa vstopa zraka odprta do temperature vode okrog 80 °C. Potrebno nižjo temperaturo za dvižni vod (radiatorje) pa reguliraš z mešalnim ventilom.

[Sebek]

Sprašuješ kako nastaviti samsona na tej peči? Najprej ugotovi, če ima peč kak termometer vgrajen kjer vidiš temperaturo vode v peči.
Nato zakuri in ko bo peč imela 60°C nastavi samsona na 60°C ter verigo tako napni, da bodo vratca takrat zaprta, vendar veriga napeta. Spodnji vijak nastavi, da boš imel vrata vedno kakšne 5mm odprta, ko samson zapre. Če bi se ti pri takšni nastavitvi spodnjega vijaka, peč pregrevala, pa zmanjšaj to režo. Bolje kot dimnik vleče manjša mora biti.

[ivo1111]

Pozdravljeni
Zanimiva tema.
Ko je zima, nizke temperature je poraba energije večja, pa nič ni hudega če je kaka drva več v peči. V prehodnem obdobju jesen, pomlad, pa so težave, kot jih opisujete.
Prava rešitev, po moje seveda, vseh teh težav zalogovnik na vodo.
Velikost se da določiti iz moči peči.
Sam imam vgrajen zalogovnik 1000 litrov. Zadeva deluje proti pričakovanju zelo dobro.
Pri takem načinu ogrevanja lahko peč deluje s polno zmogljivostjo, in ni potrebe po tabletkah in....
Ko je zalogovnik segret pa nehamo s kurjenjem. Količino drv je pa potrebno določiti. Doziranje količine drv v peč ni tako natančno, kot pri "direktnem" kurjenju in ogrevanju.
Brez regulacije seveda ne gre.
Tudi nekaj kolegov ima podobno izvedbo in zelo lepo deluje.
L.p
Ivo

[Žerjavar]

Prava rešitev, po moje seveda, vseh teh težav zalogovnik na vodo.
Velikost se da določiti iz moči peči.

Določiti velikost zalogovnika ni tako enostavno. Ne le moč peči, ampak tudi poraba toplote pri najnižji zunanji temperaturi in želja, kako dolgo normalno ogrevanje brez ognja v kurišču. Pa še masivnost in sestava zidov, sestava tal in stropa, .... Nobenega toplovodarja še nisem srečal, ki bi velikost določal po teh kriterijih ampak jo določijo iz varnostne zahteve, da se peč in kotel ne bosta pregrela, četudi si napolnil kurišče z drvmi, pa bi brez nadaljnega lahko to storil kako uro ali dve pozneje. Za ta kriterij pa res zadoščajo le podatki o kotlu.

[fikus_]

Za velikost zalogovnika večina dajejo 50l/kW moči peči. Tako je tudi zahteva pri ekoskladu.

[croco]

Na stari peči, kot je na linku, je termostat nastavljen večinoma tako da so pri 60°C vratca zaprta.
Včasih po potrebi spreminjamo ... nekdo z vrtenjem termostata, drugi s pretikanjem ketnice.
Kako se pravilno nastavi termostat oziroma ali je linearen? Če vratca na primer do konca dvignem s termostatom in spustim ketnico bo funkcioniralo enako kot v primeru če s termostatom spustim in dvignem ketnico?
Kako se uporablja vijak na dnu vratc oziroma kdaj/zakaj preprečiti da bi se vratca zaprla?
Pri gorenju drv je eno žerjavka, drugo pa gorenje plinov. Če vratca zapreš plini ne izgorevajo in je slabši izkoristek. Če vratca preveč odpreš je izkoristek slabši zaradi nepotrebnega zraka ki ga segreješ in pošlješ skozi dimnik.
Je izkoristek res najboljši ko gre v peč toliko zraka da izgorijo vsi plini? Več zraka pomeni več vročega izpuha iz dimnika. V tem primeru drva precej hitro zgorijo.

Upravljanje s kotlom ni pravilno.
Regulacija moči gorenja na takih kotlih na drva, poteka z uravnavanjem vhodnega zraka v kotel. Delovna temperaura teh kotlov v obmoćju 80°C. Zato si termostat z vzvodom in ketnico nastavi na 80˘C, zakuri kotel in spremljaj termometr na kotlu, ki kaže delovno temperaturo na kotlu, temperatura v kotlu se bo dvigovala proti nastavljeni temperaturi in vzvod na termostatu se bo počasi začel spuščat in s tem zapirat vratca. Pri doseženi temperaturi morajo biti vratca popolnoma zaprta.

Loputa dimnih plinov naj bo zmeraj odprta, razen v primeru ko imaš močan vlek dimnika, potem je potrebno loputo pripirat, da ne gre vse v dimnik. Temperatura dimnih plinov iz kotla znaša okrog 200°C. Po dimnikarsko je najprimernejši izhod dima na strehi 80°C, da ne kondenzira. Dimnik pobere cca 10°C/mt. Višina mojega dimnika je 10m, temperatura dimnih plinov iz kotla je 180°C.
Tvoj opis kurjenja z zapiranjem loput velja za peči, ali kuhinjske štedilnike na drva.

Predvidevam, da ogrevalni sistem nima varovanja kotla pred mrzlim povratkom vode v kotel. Zato lahko ob slabem kurivu težko gori in ne doseže delovne temperature in pojavlja se kondenz v kotlu.
Kurišče mora biti čisto suho brez katranastih lepljivih oblog.Priporočam vgradnjo termostata, ki zažene črpalko/ke za obtok pri 60°C, s tem bo kotel lažje dosegel in vzdrževal delovno temperaturo.

Za lažji zagona kurjenja naslednji dan se je res snelo ketnice in zaprlo zrak v kotel. Zjutraj si samo očistil pepel od žerjavice in naložil drva ter ketnice spet pripel na vzvod termostata in kotel je spet grel. Navadno termostata mi ne vrtimo za vsako malenkost, je pač nastavljen na želeno delovno temperaturo.

[Žerjavar]

Za velikost zalogovnika večina dajejo 50l/kW moči peči. Tako je tudi zahteva pri ekoskladu.

To je minimum za pridobitev subvencije. Je pa premalo za zadostitev DIN predpisa in daleč premalo za prijazno nalaganje drv ( ne ponoči in ne med službo 9 ur).
Nisem ga še srečal, ki bi računal potrebno velikost zalogovnika za prijazno nalaganje drv.

Loputa dimnih plinov naj bo zmeraj odprta, razen v primeru ko imaš močan vlek dimnika, potem je potrebno loputo pripirat, da ne gre vse v dimnik.

Če ne bo šlo vse v dimnik, bo šlo nekaj dimnih plinov v prostor kurilnice. Si tega želiš?

[croco]

Loputa dimnih plinov naj bo zmeraj odprta, razen v primeru ko imaš močan vlek dimnika, potem je potrebno loputo pripirat, da ne gre vse v dimnik.

Mogoče si me slabo razumel. Govorim o izkoristku kotla ob povečanemu vleku dimnika. Takrat se v kotlu poveča količina zraka in vroči dinmi plini šibajo v dimnik (kod da bi pihal na žerjavico). Zaradi prevelikega vleka pride do pregrevanja v kurišču in posledično manjše učinkovitosti kotla. S pripiranjem dimniške lopute to prepihavanje kotla s presežnim zrakom zmanjšamo in kotel gori normalno. Pri nas se to dogaja pri vetrovnem vremenu. Za bolj sodobne kotlarne je priporočljivo uporabiti regulator vleka.

Če ne bo šlo vse v dimnik, bo šlo nekaj dimnih plinov v prostor kurilnice. Si tega želiš?

Ne tega si ne želi nobeden. Zato pa je potrebno očistiti dimnik. Vzrok ni v dimniški loputi. Zaradi premajhnega vleka je zgorevanje počasnejše, kotel se ohladi, pride lahko tudi do vračanja dima v kotlarno, do manjšega izkoristka kotla in oblog (saj) v dimniku.

[Žerjavar]

@: croco: Verjamem, da si dobro mislil, izrazil pa si se dokaj nerodno. Si rekel, da bo šlo vse v dimnik, mislil pa le na preveč toplote. Tudi proti premočnemu vleku dimnika ni treba pripirati dimne lopute, si omenil regulator vleka, lahko pa zmanjšaš odprtje lopute zraka z krajšanjem ročice verižice na termostatu.
Govoriš o uporabi dimniške lopute zaradi premočnega vleka, nato pa priporočaš čiščenje dimnika - bo vlek še močnejši. Nismo nič govorili o prešibkem vleku dimnika. Jaz ne vidim nobenega razloga, da bi sploh kdaj pripiral dimno loputo.