Plače inženirjev strojništva v 2020

[nov123]

Pozdravljeni,

sem udis, ki pa ga je zapeljalo v IT vode. Trenutno, v srednjih 30-ih, razmišljam o povratku v strojnštvo. Zanimajo me predvsem plače, konec koncev pa tudi odnosi, klima in prihodnost poklica.
Izkušnje imam iz konstrukcije, nagibam pa se tudi na energetiko. V slednjo je sila težko priti, vendar bi se mi morda kje le odprlo. V tem primeru me zanima konkretno podjetje Domplan d.d. iz Kranj? Kdo ve kaj več o tem, kako je tam? Kaj pa večja ljubljanska podjetja? Kje se trenutno zaposluje in bi si povprečen strojnik želel delati?
Brez težav pa lahko ostali napišete, kaj, kje, kako dolgo delate in kakšno imate plačo.
Hvala.

Kakorkoli, odgovori mi bodo v pomoč.


Tole je nek zapis iz leta 2017. Ali to drži? Sprašujem seveda za Ljubljano oz. večja mesta.

Sem en mali šef v visoko tehnološkem izvoznem podjetju in imam precej dober pregled nad plačami , ki so pri nas so sledeče (vse v bruto zneskih).

Dijaki in študentje preko servisa 5 - 9 EUR na uro.

Začetniki (samo po delovni dobi, ker zaposlujemo samo tiste diplomante, ki so med študijem delali pri nas, oz. naredili diplomsko pri nas) 1200 - 1400 EUR. (da, to je manj kot so najboljši zaslužili preko študentskega dela)

5 - 10 let delovne dobe, povprečno sposoben, brez odgovornosti za vodenje ljudi ali projektov, naredi tisto kar mu rečeš, po osmih urah ugasne računalnik in odide domov 1600 -1800 EUR, stimulacij ali bonusov ne dobiva

5 - 10 let delovne dobe, zagnan, se stalno izobražuje, spremlja novosti v svetu in jih prenaša v naš razvoj, naredi še kaj zvečer ali čez vikend, brez odgovornosti za vodenje ljudi, 1800 - 2100, občasno 5 do 15% procentov stimulacije za tri mesece, brez bonusov. Nadur itak ne izplačujemo, lahko jih v dogovoru spremeniš v proste dneve.

Enako kot zgoraj, le da vodi 5 - 10 ljudi. 2400 in 14 % letnega bonusa, če je podjetje dobro poslovalo.

Enako kot zgoraj, le da vodi 30 - 40 ljudi. 3000 - 3200, 16 % letnega bonusa.

Direktor razvoja, član uprave podjetja 22.000 - 25.000 odvisno od uspešnosti poslovanja, službeni BMW X-5, za velikost bonusov ne vem.

[KrajncM]

večino strojništva se dogaja v gospodarstvu, tako da plače niso konstantna stvar, kot plačilni razredi v javnem sektorju.

Povprečje si mogoče ujel s temi ciframi, ampak še zmeraj imaš primere kjer so konstrukterji z 20 let izkušnjami, ki delajo za slabega jurja neto, dve firmi nižje pa imaš cnc operaterja/programerja, ki si nese domov 2x tega. Tudi stimulacije in razni dodatni niso konstantni. Odnosi pa so čisto odvisni od podjetja do podjetja, samo to je vseh branžah tak.

Najbolje je iti v neko srednje veliko podjetje (200-500 ljudi), kjer posledično nisi deklica za vse, hkrati pa še je vedno dovolj maneverskega prostora za pogajanje za plačo.

Je pa tak da pri sebi moreš ocenit kolikšno plača je primerna, zaslužimo si po lastnem mnenju itak vsi vedno več, kot dobimo.

[nov123]

Ogledov ogromno, odgovor samo en, ki pa je morda kar zadosti. Če dobre plače res nekaj realnega, potem se strojništvo ne izplača oz. ni nekaj v kar bi se vrgel, če bi imel kaj drugega.
Kako pa je z zaposlivostjo? Še služba trenutno hitro dobi? Ugibam, da temu na tako.
Je energetika še vedno obljubljena dežela?

[favorites]

Služb je dosti.

Če hočeš dobro plačo potem postani vodovodar, pečar itd. Tukaj je denar

[tehnik]

Energetika je na vrhu po plačah izven javnega sektorja. Izbira ni težka, če je denar glavno vodilo pri izbiri delovnega mesta.

[grega09]

Če hočeš dobro plačo potem postani vodovodar, pečar itd. Tukaj je denar

Oz. karkoli, kjer se handla zraven še z rabati. Samo delo je hudičevo težko pri nas upravičiti. Če imaš pa še material zraven, potem pa ni nekega večjega problema. Samo kaj, ko večina potem vidi, da je štacuna boljša, kot pa delo .

[favorites]

Če hočeš dobro plačo potem postani vodovodar, pečar itd. Tukaj je denar

Oz. karkoli, kjer se handla zraven še z rabati. Samo delo je hudičevo težko pri nas upravičiti. Če imaš pa še material zraven, potem pa ni nekega večjega problema. Samo kaj, ko večina potem vidi, da je štacuna boljša, kot pa delo .

Nwm če ima pri nas kakšen vodoinštalater (samostojni podjetnik) za isto ur nižjo plačo kot recimo vodja konstrukcije/proizvodnje.

Praktično ta obrtniška dela so postala zlata.

[grega09]

Ja normalno, če ima pa vedno več ljudi dve levi roki. Ura vodovodarja je pa nekje med 15 in 25€ + DDV, odvisno od regije. Električar nekje 15 do 20€. Zidarji cca. 15€. Govorim iz svojih izkušenj. To je tista postavka, ki jo zaračuna kot firma. Potem naprej vsi vemo koliko je ura. Če nabaviš material in vodovodarju rečeš, da rabiš samo delo, bo večina samo nos zavihala, ker vedo, da bo takoj ves prihodek iz rabatov padel.

Primerjati moramo pa enakovredne urne postavke. Jaz kot inženir za manj kot 35€ + DDV ne delam, je pa res da ne obračam nič materiala in je to vse. Trudim se, da bi še povišal v prihodnosti. Ampak vse ob svojem času .

Npr. avtomehanik, kateremu vozim avto na servis (manjša družinska delavnica), ima uro na fakturi 20€ + DDV. Večji uradni servisi so hitro na 35€. Fušar ima pa tudi 10€ dovolj, material pa tako povsod ti pokriješ.

Glavni problem, ki ga pa vidim, je pa da ljudjem ni nič jasno, ko morejo s svojim neto prihodkom pokriti bruto prihodke obrtnikov. To pa potem rešuje fuš.

Pa ne vem, če so obrtniška dela zlata, samo drugi ne zasližijo(mo) dovolj. Nekako se je pa obrtništvo v preteklosti zanemarjalo in pomanjkanje se pozna na možnih višjih cenah, kar je pač pravilno. Sicer nam v strojni stroki masovno to nekako ne uspe izvesti, čeprav skozi poslušam o pomanjkanju tehničnega kadra...

Je pa pri obrtnikih urna postavka relativna. Težko je oceniti vse ure dela in nekateri delajo cele dneve od jutra do večera. Na koncu, ko poračunaš urno postavko ni ravno nekaj na kar bi bil ponosen. Denarja je pa zaradi količine dela na koncu vseeno tudi kar nekaj.

[KrajncM]

Hja jaz bom glede plače tak rekel.

V večji firmi v kateri sem delal par let nazaj (3000 zaposlenih), je podjetje imelo interne plačilne razrede. Začetna plača in stimulacija je bila zelo primerna, problem je bilo v napredovanje. Namreč za določeno delovno pozicijo je bilo razpon do 10 razredov, kjer si mogoče zadnjega dosegel po 15 letih. Med razredi je bilo cca 40 eu bruto razlike. To pomeni da si v 15 letih napredoval glih za 600 bruto, kar je glih 250 neto razlike. Seveda se to pol krpa s stimulacijo, da ti stari mački pridejo na večje računice, ampak pomoje imamo vsi izkušnjo zdaj da je s korono stimulacijo šla.

Kar hočem povedat je tole. V takšni firmi razen par zasluženih izjem (kateri imajo individualne pogodbe), skorajda ni mogoče primerno napredovat, ker zakaj bi ti napredoval po 3-5ih letih za 500 bruto, če pa imaš 50+ ljudi ki toliko v celi karieri niso napredovali. Posledično pride do hitre rotacija kadra, ker pač ti že na prvem razgovoru ponudijo več.
Razlog pa zakaj niso napredovali je pa ponavadi zmeraj isti: 20 let kredita za hišo (brez fasade), lizing za passata pa 3 dopuste letno na Hrvaškem in si enostavno ne upajo rečt za napredovanje, kaj šele da bi si to znali izpogajat, ker si ne more privoščit da bi bil 1-2 meseca na (plačani) borzi.

[grega09]

Razlog pa zakaj niso napredovali je pa ponavadi zmeraj isti: 20 let kredita za hišo (brez fasade), lizing za passata pa 3 dopuste letno na Hrvaškem in si enostavno ne upajo rečt za napredovanje, kaj šele da bi si to znali izpogajat, ker si ne more privoščit da bi bil 1-2 meseca na (plačani) borzi.

To je to.

[533]

KranjcM res si faca...
bolj resnično se ne da opisat.. se vidi da obladaš zadevo..
Glede zaposlitve in plače je pa tako..
*Problem* je dobiti zaposlitev oz delodajalca s katerim postaneš prijatelj in gresta dalje in se dela in imata oba ++. Sam imam izkušnjo kot študent in tudi za redno zaposlitev sem pogledal na trgu kdo / kaj... in da sem v fohu *napredovanje - znanje* in sem se zmenil prišel pokazal stvari kaj delam, kdaj... in rezultat te oni pokličejo.
Danes je tako da delaje dosti *preveč*, služb pa ni več - oz malo in mislim da Vas večina razume.
Je profesor na VSŠ Škofja Loka rekel (vodja razvoja v velikem podjetju, fantje če ste dobri boste imeli v službi preveč dela, če ne v službi pa popoldan pri drugem... žal)
(imam nekaj prijateljev - vodovodar, električar...) hvala bogu da so lahko zlati, saj tudi garajo in naj se ljudje zavedajo da zanemarjanje tehničnih strok je pogubno...
lp

[RikoRR]

Ogledov ogromno, odgovor samo en, ki pa je morda kar zadosti. Če dobre plače res nekaj realnega, potem se strojništvo ne izplača oz. ni nekaj v kar bi se vrgel, če bi imel kaj drugega.
Kako pa je z zaposlivostjo? Še služba trenutno hitro dobi? Ugibam, da temu na tako.
Je energetika še vedno obljubljena dežela?

kaj si pa delal v IT? programer ali kaj drugega?
za energetiko imaš v Ljubljani Menergo recimo, proti morju je IMP Klima (verjetno je še par podobnih okoli - ti dejansko načrtujejo klimatske sisteme za večje stavbe, ni da bi npr. samo montirali klime ali kaj podobnega).
lahko greš tudi v Solidworld ali Audax kot razvijalec, tam tudi delajo z SWX API recimo.

[korenje]

Iz IT se ne izplača v strojništvo iz vidika plač. IT je še vedno najbolje plačana branža v privat sektorju.

Jaz kot strojnik popoldansko občasno še programiram in so posli, ko čez vikend odnesem domov toliko kot v celem mesecu pri privatniku... Razlika je samo v rednem delu. Za izredno delo lahko kasiraš 80 do 120€/h. Recimo avtomehanik, ki doma popravlja avte računa 50€/h, za kamijone pa 100€/h. Toliko o tem.

Zato recimo je dal naš vodja proizvodnje odpoved, da lahko sedaj kot s.p. opravlja vodovodarska dela.

[korenje]

Služb je dosti.

Če hočeš dobro plačo potem postani vodovodar, pečar itd. Tukaj je denar

Tako nekako. V bistvu vsak S.P. je bolje kot če delaš za drugega.
Razlika je samo ta da si moraš sam posel najt.

[kenny]

Sem tudi sam zaenkrat v večji firmi, plača okoli slovenske povprečne plus stimulacija, ki jo je korona začasno odnesla. Bo treba jiti poln s.p. ali pa drugam, ker neke možnosti za napredovanje ne vidim. Potem pa se še nekaj spravljam delat popoldne prek s.p. Tu se pokaže šele koliko se da zaslužiti in kakšne so dejansko razlike. Še za klasično struženje sem dobil nazadnje okoli 50€ na uro, ker se težko dobi kogarkoli pripravljenega ali sposobnega (30kos s tolerancami, za cnc premalo se ne bo šel nobeden je***).

Problem je razvrednotenje strojnikov, posledično jih veliko sposobnih raje počne kaj drugega, poznam več primerov, ko so raje šli v keramičarstvo, vodovodarstvo, gozdarstvo,...